Ali bo oddaja Razkrito razkrila vse tisto, kar paradna oddaja na RTV Slovenija Tarča zamolči? Temu po prvi oddaji lahko pritrdimo, saj so gledalci na temo medijev slišali marsikaj zanimivega, kar se v večinskih slovenskih medijev zamolči. Gostje so bili nekdanja direktorica Televizije Slovenije Ljerka Bizilj, kolumnist Mladina Bernard Nežmah in predsednik Združenja novinarjev in publicistov Slovenije Matevž Tomšič.
Voditelj oddaje Razkrito Luka Svetina je predstavil novo raziskovalno oddajo na Nova24tv. Cilj oddaje je, da bi razkrivala tisto, kar se predvsem v osrednjih medijih v lasti tranzicijskih tajkunov velikokrat zamolči, da ne bi škodilo njihovi levi politični opciji.
Tako je novinarska ekipa Nova24tv predstavila v dveh prispevkih podobo medijske krajine v Sloveniji. Predstavili so problematičen položaj pluralnosti medijskega prostora, ki je večinsko usmerjen nazorsko levo. Enako so problematizirali medijsko moč v rokah Martina Odlazka in njegovih družinskih članov.
Ljerka Bizilj: Slovenski mediji so v večini primerov nagnjeni na levo, tako kot je nagnjeno tudi volilno telo
“Slovenski mediji so v večini primerov prej nagnjeni na levo kot na desno. To je dejstvo, tako kot je nagnjeno tudi volilno telo. Ampak to naj ne bi bilo nič narobe, če govorimo o zasebnih, komercialnih medijih, saj lastniki določajo, kam naj bodo nagnjeni in imajo za to vso pravico, če spoštujejo zakonodajo in neke splošno veljavne vrednote, ki so postavljene," v uvodu izpostavi Biziljeva.
Drugo pa je nacionalni medij, torej javni servis: v tem primeru pa je pomembno, da je uravnotežen,” je v novi oddaji Razkrito z novinarjem Luko Svetino dejala novinarka in urednica Ljerka Bizilj piše Nova24tv.
Bernard Nežmah je povedal primer iz slovenske zgodovine, ko sta se za primat med Slovenci borila Jurčičeve Ljubljanske novice in Slovenec, kjer sta hotela pridobiti svojo publiko. Nežmah je izpostavil, da bi bilo v Sloveniji zelo dobro, če bi se uspešno na trg plasiral t.i. dnevni konzervativni tiskani časopis. A se je spomnil na primere iz preteklosti, da je bilo nekaj poskusov, a žal ne uspešnih.
Bernard Nežmah: "Vsi veliki dnevniki, časopisi, so v rokah poslovnežev, tajkunov"!
Če pa obstaja agitacijsko novinarstvo, potem pa obstaja agenda, v kateri se skuša postaviti dobre in hudobne, posledično pa se nabira zgolj dejstva, ki to potrjujejo. “Potrebno pa se je vprašati, kaj generira dober žurnalizem? To, da gre za profesijo.
Če pa danes pogledamo pa ugotovimo nekaj nenavadnega: da vsi veliki dnevniki, časopisi, so v rokah poslovnežev, tajkunov, in da sami po sebi niso dobičkonosni, ampak so mesto, skozi katerega lastniki ustvarjajo podobe, ki jih potem lahko nekomu prodajo oziroma od njega dobivajo podporo, posle itd.”
Kot pravi Nežmah, so mediji v funkciji korporacij in njihovega poslovanja, ne pa medija. V primeru nekega časopisa bi se pričakovalo, da bi stremel k čim večji nakladi, branosti, odmevnosti, v tem primeru pa je osrednja poanta to, da bi se iz “pravih” zornih kotov prikazalo resničnost piše Nova24tv.
Ali se študentje novinarstva na FDV morajo sprijazniti, da jim bo predstavljena le t.i. leva agenda medijskega prostora v Sloveniji?
Voditelj oddaje Luka Svetina je odprl vprašanje, ali na bodoče novinarje vpliva študijsko izobraževanje na Fakulteti za družbene vede. Zelo dobro se ve, da je osrednji politični in medijski agitator v slovenskih dominantnih medijih proti sedanji vladi prav profesor Marko Milosavljević, eden najbolj vplivnih profesorjev na katedri novinarstvo na FDV.
Milosavljević, ki ne zamudi nobenega nastopa za RTV Slovenija, POP TV, Kanal A, se kljub vabilom ustvarjalcev oddaje ni udeležil oddaje. Enako direktorica direktorata za medije in tudi predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.
“Se že študentje, ki se odločijo za študij novinarstva, nekako nagibajo k temu zato, ker imajo levonazorski pogled na svet?” Tomšič: “To, da se novinarji delijo na leve in desne ter mogoče na še na kakšne vmes, ni samo po sebi narobe. Tako kot vsi državljani, imajo tudi oni svoja politična prepričanja. Eni so usmerjeni tako, drugi pa drugače.”
Imamo ljudi, ki delujejo na univerzah, spet drugi so zdravniki, tretji pa nekaj tretjega itd. Takšno stanje je samo po sebi popolnoma normalno. Pričakovati od novinarja, da ne bo imel nekega lastnega svetovnega nazora, in da ne bo imel nekih lastnih političnih preferenc, je po mnenju sociologa iluzorno. To po njegovem prepričanju celo ne bi bilo korektno.
“Če imajo ostali to pravico, jo morajo imeti tudi novinarji. Bistvo pa je v tem, da svetovni nazor in politično prepričanje ne vplivata na njihovo profesionalno delo" je povedal Tomšič v oddaji Razkrito na Nova24tv.
Luka Perš