Kako se lahko v družbi brez kriterijev udomači prazno besedičenje užaljenih puhloglavcev, ki imajo diplome po »pomoti« Ob spremljanju dnevnega dogajanja se človeku kar malo milo stori, ko enostavne fizikalne zakonitosti ne gredo preveč od rok raznim puhloglavcem, ki so v življenju doživeli prestrašenost pred učenjem matematike ali fizike in se odločali za družboslovje ter nam sedaj krojijo življenje na osnovi osiromašenega pogleda na naravo. Kar nekaj primerov je na področjih življenja človeka v naravi, še posebej v prometni logistiki.
Primer uporabe zadrg na avtocesti je odličen dokaz, ko se srečajo sociolog prometa, pravnik in prometni logistik, strojni inženir. Za vsako zadrgo je značilno, da se lahko uporabi na določeni dolžini.
V prometu je proces zadrge odvisen od hitrosti sodelujočih teles, v našem primeru so to avtomobili ali tovornjaki. Vsakemu, ki se je kdaj vozil z različnimi hitrostmi je jasno, da za spreminjanje smeri vožnje potrebuješ pri 20 km/h krajšo razdaljo npr. 20 m, pri 60 km/h npr. 90 m 80 km/h pa npr. 160m. Če tak naravni pojav približno razumeš, Bog ne daj, da bi razumel izračune bočnih pospeškov pri spreminjanju smeri, boš kaj kmalu spoznal, da je usmerjanje prometa iz dveh pasov v enega na razdalji 20 ali 40 m pri hitrosti 60 km/h popolna strokovna neumnost in da jo morajo zato pravniki, ki pišejo predpise, če jo ne razumejo pač sprejeti kot aksiom.
Stroški postavljanja usmerjevalnih tabel iz dolžine 40 m na dolžino 90 m ali 160 m seveda niso kalkulativni predmet pri najbolj ugodnem ponudniku. Bistveno je, da z izvedbo zadrge postavimo kriterij pretočnosti prometa zato, da izpolnimo varnost pri tekočem spreminjanju smeri in kar je ključno, da varčujemo z časom aktivnega prebivalstva, da ne stoji v zgoščenih kolonah pred spreminjanjem vožnje iz dveh smeri v eno smerni prometni tok.
Dokler tega spoznanja prometni strokovnjaki ne bodo sprejeli kot zahtevo, potem se bomo po nemških cestah vozili v tekočih kolonah pri delu na avtocesti. Pri nas pa bomo modrovali, kateri uradnik si je zamislil princip zadrge pri 60 km/h ob usmerjevalnih tablah dolžine 20 do 30 m.
Promet na slovenskih avtocestah. (Foto: Posnetek zaslona-Dars, Siol)
Za splošno varnost je poznano, da se mora maso ljudi ali maso voznikov kontinuirano vzdolž voznega pasu obveščati s postavitvijo tabel na zmanjšanje hitrosti od 130 km/h, na 120, 110, 100 in nato 90 km/h na vsakih 300 do 400 m (primer na nemških cestah).
Pri nas pa zaradi »varčevanja in večje konkurenčnosti« objavimo na avtocesti, da bo zmanjšana hitrost na 80 km/h čez 2 km in to z enim znakom!!! In računamo da bodo vsi vozniki poznali v naravi koliko je 2 km, in seveda na koncu napravimo zožitev na razdalji 20 do 30 m nalašč, zato, da vsi vozniki računajo kako bodo prehitevali in se na koncu vrivali v kolono in ne izvajali princip zadrge, ker se pri hitrosti 60 km/h zadrgo ne da izvajati princip zadrge na tako kratki razdalji.
Drugi tak primer je vožnja tovornjakov po avtocestah. Prav je da se uredi potovalna hitrost po voznem pasu na avtocestah in da je prehitevalni pas namenjen res prehitevanju.
Posebej pa je treba zagotoviti primerno hitrost na voznem pasu vsem vozilom, ki ga uporabljajo. Malo za šalo malo zares, za tiste ki tega ne vedo, je potrebna moč motorja v vozilu na ravnem odvisna od kotalnega trenja in od zračnega upora. Dodatno moč motorja pa potrebujemo pri gibanju vozila v klanec, zato so avtoceste projektirane z največ 4% strmine. Tako dosežemo, da se pri vožnji v klanec vsem vozilom bistveno ne zmanjša.
Posnetek zaslona- Siol.
Če so torej taka izhodišča, je logično, da morajo imeti tovornjaki tako breme, da lahko 4% klanec brez težav prevozijo s 100 ali 90 km/h. Če kamion nima vgrajenega motorja s tako močjo, potem pač ne more voziti po avtocesti. Ta kriterij v splošnem ocenjujmo z razmerjem koliko moči v KM (konjska moč – najbolj uporabljena enota za batne motorje) na eno tono ima kamion vgrajen
motor. Tako ima Nemčija zahtevo po moči motorja 8KM/b.tono (brutto teža), ki velja od leta 1976 EEC.
Posnetek zaslona- Siol.
Italija ima v veljavi zahtevo 9,2 KM/b.tono. Ta zahteva se dobro penalizira, kar niši prevozniki dobro poznajo. Za lažje razumevanje, Tam Pionir je imel 5,7 KM/b.tono. Zahteva za katerekoli tovornjak, ki vozi po slovenskih cestah bi morala biti torej danes, leta 2021, okoli 9 KM/b.tono prav zaradi razloga Italije. Zanimivo je da DIREKTIVA SVETA 96/53/ES z dne 25. julija 1996, ne opredeljuje kriterija moč/brutto maso za avtocestni promet in zato to področje urejajo posamezne države.
V praksi bi to pomenilo pretovarjanje iz enega tovornjaka na dva pred našimi mejami. Če bi zahtevali ustrezno moč motorja na celotno maso tovora in tovornjaka bi se pomembno povečala potovalna hitrost vlaka tovornjakov na voznem pasu na naših cestah in zagotovila povečana pretočnost prometa.
Drug ukrep, ki je bistveni za povečanje pretočnosti pa je, da se pod hitrostjo vozil 100 km/ h ne sme prehitevati po prehitevalnem pasu, če hitrost prehitevalnega vozila ni vsaj za 20 km/h višja od prehitevanega vozila. Enostavno za razumevanje in preprost ukrep.
Danes imamo primer tovornjaka, ki vozi 90 km/h in ga prehiteva tovornjak (ki ima sicer omejitev 90 km/h) z razliko hitrosti 5km/h. Tekma dveh tovornjakov na avtocesti z zaporo prehitevalnega pasu traja okoli 2,52 minute (100 m + 18,75 m + 100m = 218,75m razdalje) oziroma po prometnih predpisih okoli 4 km z neupoštevanjem pravil (krajša razdalja med tovornjakoma) pa med 1,5 do 2,0 km.
V primeru, da bi prehitevalo vozilo (osebni avtomobil) z vsaj 20 km/h višjo hitrostjo bi bil prehitevalni čas 0,66 minute, oziroma okoli 1 km prehitevalna dolžina z krajšimi varnostnimi razdaljami pa okoli 0,7 km.
Bistveno je, da kamion v 4 km dolžine prehitevanja z 95 km/h in v času 2,52 minute zaustavi kolono vozil, ki šteje najmanj 20 vozil. To lahko kontrolor na DARS-u vsak dan gleda preko kamer. Če pa bi postavili zahtevo za avtoceste v državi Sloveniji, da je prehitevalna hitrost pri vsakem prehitevanju vsaj 20 km/h pa bi eno tako prehitevanje zagotovilo zaustavljanje prometa na prehitevalnem pasu za največ 3 vozila pri upoštevanju vseh primernih varnostnih razdalj. O tem kako bi se povečala prometna varnost pa kdaj drugič!
Oba primera sta predstavljena zato, ker z ukrepom o omejitvi prehitevanje od 1.novembra 2021 rešimo samo del problema pretočnosti, ki se na slovenskih cestah pojavlja.
Ker je to del problematike infrastrukturnega ministrstva, ki ima še vedno isto posadko, ki je trdila da se vzporedno ne da delati drugega tira, sedaj pa ga res gradi ob Tivolski cesti, je mogoče potegniti samo dva sklepa:
ali je »stroka« v službi prijateljevanja z vsakokratno politiko, ali pa je nivo
razumevanja prometne politike tak, da ni sposoben prepoznavati razvoj prometnih sredstev drugače kot s kubiki vgrajenega betona.
Posnetek zaslona- 24ur.com
Morda bi bil predstavljeni primer pretežak za kakšnega člana skupine: sociolog prometa, pravnik in prometni logistik, strojni inženir. Je pa vzorec za razmišljanje zakaj morajo biti zakoni, predpisi in odloki obravnavani smiselno, sonaravno (pa ne zaradi blebetanja besede sonaravno in njenega pojmovnega nerazumevanja). Švica za lumpenproletarca niso visoke plače ampak vzorec
urejenega obnašanja v urejeni okolici ali če želite družbe.
Vsakršna primerjava z uvajanjem ukrepov nenapovedanega testiranja in/ali cepljenja je zgolj vzpodbuda, kaj lahko urejena državna birokracija napravi, brez da bi bila preveč utrujena od kvazi problemov in nespameti.
Zato naj se »stroka« v politiki umakne pravi stroki, ki ve, kaj je strategija, ne pa da razni komiji razmišljajo o zakonih in iščejo svojo eksistenco, ki je sicer v moderni družbi potrebna, pri razumevanju učenju o urejeni družbi pa je državljanom zgolj v napoto, pravilom odveč.
Dr. Jože Duhovnik
Komentarji (1)
Nov 03, 2021
11
Na ministerstvu za infrastrukturo so zaposleni ljudje po vezah in brez primerne izobrazbe......... Gradbeni inzenir mi je odgovoril na vprasanje, ce se s sedlastim vlacilcem lahko peljem tam, kjer je prepoved voznje za tovorna vozila in skupine vozil..... In ta sploh ni imel pojma kaj je to tovorno vozilo, kaj skupina vozil, kaj je sedlasti vlacilec............... Odgovor temu primeren Ja glede prehitevanja na avtocesti pa je edina resitev, da lahko prehitevajo vsi, ce so vsaj 10km/h hitrejsi od vozila katero bi prehiteli neglede na vrsto vozila...........