Del slovenske javnosti razburil podatek, da bo morebitno sojenje na celjskem okrožnem sodišču nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću potekalo tajno. Tako je na Twiterju razkril znani aktivist Vili Kovačič. A je Radonjić v odprtem pismu za Demokracijo pojasnil, da se pod oznako TAJNO ne sodi proti njemu. Iz službe za stike z javnostjo na celjskem sodišču so Radonjiću pojasnili, da se ne sodi pod oznako TAJNO, ampak, da je iz njega izključena javnost. "Proti meni se ukrepa, sem v nekaj kazenskih postopkih. Kot sem napovedal, bom na Dobu končal in tako, da težko rečem, da se mi nič dogaja," razkrije Radonjić v oddaji Odkrito.
Nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić je pred dobrimi desetimi dnevi v oddaji Odkrito razkril, da se proti njemu ukrepa in se je znašel v nekaj kazenskih postopkih.
Preberi tudi: Zvjezdan Radonjič razkril, da je bil nekdanji vodja celjskega tožilstva po izobrazbi avtomehanik!
"Če je pa tisti, ki financira, bodisi medije, bodisi sodstvo in je nagnjen na delovanje na samem robu zakona ali čezm potem več resnicoljubnost ni tisto, kar vodi v kadrovske strukture, ampak so neki drugi mehanizmi, ki pripeljejo do negativnega kadriranja. Ne morem se strinjati. Proti meni se ukrepa, sem v nekaj kazenskih postopkih. Kot sem napovedal, bom na Dobu končal in tako, da težko rečem, da se mi nič ne dogaja," je razkril Radonjić.
Povedal je, da proti njemu tečejo kazenski postopki na celjskem sodišču. Za celjsko sodišče in tožilstvo je povedal, da se na celjskem sodišču ne more nihče osvobodit, "ki ni vešč globoku državi, ki ni njihov organ." Radonjić je spomnil tudi na primer predsednika vlade Janeza Janše, ki se je na celjskem sodišču moral zagovarjati zaradi tvita o novinarkih RTV Slovenija Eugenija Carl in Mojce Pašek Šetinc.
"Nenazadnje sem imel podatke, da je tam državno tožilstvo vodil kar avtomehanih po izobrazbi. Lahko si mislite, kaj me čaka na tem sodišču," pove brez dlake na jeziku nekdanji sodnik z več kot 20 letnimi izkušnjami na področju sodstva.
Zvjezdan Radonjić razkril, da sojenje pod oznako TAJNO ni bilo namenjeno njemu
Znani aktivst Vili Kovačič oz. državljan K je na Twitterju razkril, da bo morebitno sojenje na celjskem okrožnem sodišču proti nekdanjemu sodniku Zvjezdanu Radonjiću potekalo pod oznako TAJNO. Po objavi novice se je Radonjić pozanimal, ali ta informacija drži. Kot je razkrito v pismu Radonjića bralcem Demokracije to ne drži, saj se je pod oznako TAJNO sodilo drugi osebi. Na celjskem sodišču pa so še pojasnili, da ne gre za TAJNO sojenje, ampak, da je izključena javnost.
V nadaljevanju si preberite celotno pismo, ki ga je Zvjezdan Radonjič napisal in ocenite sami, ali je celjsko sodišče res hotelo malce "po domače" soditi Radonjiću. Pismo je bilo objavljeno na spletni strani Demokracije, dne 25.11.2020 :
Pojasnilo glede domnevnega tajnega sojenja v Celju – Zvjezdan Radonjić pojasnjuje dogodek
Znani borec za človekove pravice in pravno državo Vili Kovačič je sprožil vprašanje tajnega sojenja, sledeč popolnoma nejasni objavi Okrožnega sodišča v Celju, ki je preklicalo narok ob 9.30 uri dne 25.11.2021, ne navajajoč opravilne številke zadeve, strank postopka, kaznivega dejanja, faze postopanja. Čez tako nepopoln razpis naroka je zgolj naredilo črto z oznako tajnosti zadeve. Iz tega je g. Kovačič, kot tudi številni bralci, vključno z mano, sklepal, da se sodi meni, in sicer tajno. Upoštevajoč vso šikaniranje, ki ga več let doživljam od sodstva, so utemeljeno zaključili, da se mi sedaj sodi tajno, verjetno zaradi ne vznemirjanja javnosti ali nezmožnosti zbiranja podpornikov pred poslopjem sodišča.
Po objavi prispevka v Demokraciji se je služba celjskega sodišča oglasila z razlago, da se sodi nekomu drugemu (ne navajajoč komu), da pa je sojenje ne tajno, temveč je izključena javnost. Ravno to pojasnilo je predmet pojasnila, ki vam ga pošiljam, saj je »tajno sojenje« nekaj povsem drugega, pojmovno nezdružljivega z načelom »izključitve javnosti«.
Tajno sojenje poteka pred tajnimi sodišči, ki so ustavno ali zakonsko določena kot tajna, s polno kodifikacijo njihovih pristojnosti in pogojev delovanja. Kot tipičen primer navajam delovanje Ameriškega tajnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (FISA).
Pretežno odloča o pravicah specifičnih javnih subjektov o pogojih tajnega delovanja. Tako je denimo Agenciji za nacionalno varnost (NSA) periodično omogočala zbiranja tajnih podatkov s podaljševanjem dovoljen za nadzor telefonskih komunikacij iz leta v leto. Odloča torej tajno o tajnih ukrepih, objava katerih bi ogrozila nacionalno varnost. Predmetno upravičenje je od leta 2006 obnovila kar 36-krat. Objave njenih odločitev niso javne, gre za tako imenovane tajne uradne liste, saj bi razkritje njenih sojenj in sojenj podrejenih agencij razkrilo podatke o vohunskih in terorističnih mrežah, pa so njihove objave namenjene zgolj ozkemu krogu posebej upravičenih odjemalcev, praviloma najvišjega državne ranga. Po podatkih, s katerimi razpolagam, je v letih po vojni 1991 na podoben način potekal del dejavnosti vojaških in civilnih obveščevalnih teles, kar je bilo kmalu odpravljeno.
Tajna sodišča so torej s predpisi zelo restriktivno določena, omejena na najbolj nujno, brez izjeme obravnavajo tajno. Znamenit je primer Edwarda Snowdena.
Za razliko od tajnih sojenj na tajnih sodiščih imamo v Sloveniji le redna sodišča, ki pod nobenim pogojem ne smejo soditi tajno. Ustava to prepoveduje. V členih 295-297 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je opredeljena možnost časovno in smiselno omejenega sojenja brez navzočnosti javnosti, kar je resen poseg v ustavo, pa se uporablja pod zelo restriktivnimi pogoji.
Sam sem kot sodnik velikokrat zaprl sojenje v celoti ali delno, vendar vsakič po določilih ZKP, pretežno ob obravnavanju izredno občutljivih osebnih podatkov, zasliševanju mladoletnih ali prizadetih oseb ipd. Vsakič posebej sem soočil izključujoči se ustavni kategoriji zaščite osebnih pravic in pravic javnosti do nadzora izvrševanja sodne funkcije. Kadar koli sem bil v dvomu sem razpravnemu senatu predlagal javnost sojenja, izhajajoč iz nujno restriktivne rabe posega v dostop javnosti do sodnega odločanja, čeprav je s tem prizadeta osebna integriteta, vendar v sorazmerno manjšem obsegu.
V ta namen je potrebno vsekakor predhodno zaslišati stranke, ne zaradi formalnosti, da mine nesreča, površno, temveč po načelu kontradiktornosti, da se soočijo razlogi pro et contra, pa se na tej podlagi sprejme odločitev, ki je seveda vsakič drugačna. Izhajajoč iz drugačnosti razmer.
Način, kako je Okrožno sodišče v Celju izključilo javnost, je hudo protiustaven. Že vnaprej je celotno sojenje spoznalo za tajno, ne da bi o tem na vsakem novem naroku posebej ugotavljalo potrebo po (delni) izključitvi.
Pavšalno, kar vnaprej je, izven naroka, odločilo, da bo javnost a pripori izključevana, v polnem nasprotju z ZKP in ustavo. Pod nobenim pogojem ni možno v naprej opredeliti sojenje kot tajno. Na podlagi 25. člena ZKP bi moral o tem odločati izven razpravni senat, ki edini sprejema odločitve izven narokov, nikakor pa ne predsednik senata, predsednik sodišča ali sodna uprava. Izven razpravni senat bi moral predlog predsednice senata zavreči kot nedopusten, pa do tajnega sojenja ne bi moglo priti.
Dejstvo, da celotno Okrožno sodišče v Celju ne razume razlike med tajnimi in rednimi sodišči, tajnimi in rednimi sojenji, izključitvijo javnosti po zakonitem postopku, preklicevanje narokov in podobno poraja najbolj resne sume, da je to sodišče sploh sposobno soditi, zaradi razumevanja prava, ki ne presega ravni srednješolske izobrazbe.
Zato osebno pričakujem, da me bo to sodišče, ne glede na argumente, spoznalo za odgovornega, pa me obsodilo na kazen, ne krivega ne dolžnega. Posebej opozarjam na nedopustno ravnanje vseh ministrov za pravosodje do sedaj, pa ministra pozivam, naj se neha igrati angleške kraljice in končno prične delati.
Za začetek naj odredi pregled delovanja sodišča, suspendira predsednika in vse sodelujoče pri predmetni zadevi ter pospeši priprave na prenašanje vseh sojenj v javnih medijih.
dipl. iur. Zvjezdan Radonjić
Nastop nekdanjega sodnika Zvjezdana Radonjića v oddaji Odkrito si lahko ogledate TUKAJ.
Luka Perš