V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš

Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš

Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš

V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš

Na uredništvo je prišlo pismo insajderjev, ki razkriva domnevne nepravilnosti v poslovanju Študentskega doma Ljubljana (ŠDL). Gre za javno podjetje, ki letno ustvari med osem in dvanajst milijonov evrov prihodkov, predvsem iz javnih sredstev in plačanih najemnin stanujočih študentov. Vprašanje, kam gre ta denar, je zato še toliko bolj pereče. Kot smo opazili, pa je Pečnik podal obširne odgovore na vse očitke kritikov v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja za medij N1 v začetku septembra. Glede na njegove odgovore si lahko javnost ustvari sama mnenje. A kot kaže je resnica nekje vmes. Tomaž Pečnik, nekdanji dolgoletni višji kader v Mermalovem BTC, deloval kot svetovalec v vladi Mira Cerarja in od avgusta 2018 vodi javno družbo Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Linkedin)Zakaj je bil sklenjen leasing za službeno vozilo?Po navedbah žvižgačev je direktor ŠDL Tomaž Pečnik julija letos sklenil pogodbo o operativnem leasingu za službeno vozilo Volkswagen Tiguan R-Line pri družbi Porsche Leasing SLO d.o.o. Kritiki opozarjajo, da naj bi vozilo večinoma uporabljal v zasebne namene, kar bi lahko pomenilo kršitev določil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Mesečna obveznost ŠDL do leasing družbe znaša 493 evrov, avtomobil pa nikoli ne bo postal last javnega podjetja. Poudarjajo tudi, da ŠDL v preteklosti ni imel službenega vozila, saj direktor ni imel posebnih službenih poti, zato se poraja vprašanje, kdo je odločil o nakupu, ali obstaja pogodba o zasebni uporabi vozila, kakšno boniteto plačuje direktor ter ali se vodi ločena evidenca zasebnih in službenih poti.Študentski domovi Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)Kaj skriva poravnava z Valino?Insajderji opozarjajo tudi na sporno poravnavo z družbo Valina varovanje. Leta 2022 je ŠDL po več prijavah in lastnih ugotovitvah zaostril nadzor nad izvajanjem obhodnega varovanja. Varnostniki so morali ob vstopu in izstopu iz objektov uporabljati mobilne aplikacije za registracijo, kar je pokazalo večurne prekinitve obhodov. Zaradi tega ŠDL ni plačeval celotnih računov, temveč le storitve, ki so bile nedvoumno opravljene. Ko je pogodba leta 2023 potekla, je bil na javnem razpisu izbran nov izvajalec, pri katerem podobnih težav ni bilo več. Valina je nato proti ŠDL vložila tožbo v višini več kot 44 tisoč evrov, vendar dokazov o opravljanju storitev ni predložila. Kljub temu je direktor Pečnik maja 2024 podpisal sodno poravnavo v višini 22.235 evrov, ki jo je ŠDL junija plačal. Kritiki ocenjujejo, da je bila poravnava škodljiva in da je prišlo do oškodovanja javnih sredstev.ŠDL ima letni promet med 8 do 12 milijonov evrov. (Foto: Ebonitete.si)Kako je mogoče, da milijon evrov za internet ni zagotovil delovanja?Študenti v domovih, ki jih upravlja ŠDL, se še vedno pogosto soočajo s težavami pri internetni povezavi, čeprav je podjetje v zadnjih dveh letih za prenovo omrežja namenilo več kot milijon evrov. Na javnem razpisu je bil izbran ponudnik Sfera IT d.o.o., pri čemer so drugi ponudniki opozarjali, da so bile razpisne zahteve domnevno oblikovane tako, da so ustrezale samo enemu ponudniku. Kljub visoki investiciji se študentje še vedno soočajo z izpadi, kar sproža resne dvome o smotrnosti porabe javnega denarja.Zakaj visoki stroški za svetovanja, odvetnike in aplikacije?Žvižgači opozarjajo, da ŠDL na veliko denarja zapravi tudi za svetovanja in aplikacije, ki se ne uporabljajo. Podjetju Kali d.o.o., ki se ukvarja s strateškim komuniciranjem, že tri leta mesečno plačujejo 1650 evrov, čeprav ima ŠDL tri zaposlene na področju javnega komuniciranja. Skupno je to podjetje prejelo več kot 60 tisoč evrov. Kljub trem zaposlenim pravnikom ŠDL za zunanje odvetniške storitve letno nameni približno 30 tisoč evrov. Leta 2022 so podjetju IXTLAN plačali skoraj 186 tisoč evrov za razvoj spletne aplikacije za nastanitve, vendar ta ni nikoli zaživela niti v testni različici. Obetana druga faza projekta v višini 193 tisoč evrov se nikoli ni izvedla, saj obljubljena sredstva iz državnega proračuna niso bila zagotovljena. Namesto tega je ŠDL naročil novo aplikacijo MojŠtudent pri podjetju NUMO, za katero je do zdaj namenil že več kot 130 tisoč evrov. Kritiki menijo, da tudi ta rešitev ne bo dolgoročna in da gre zgolj za nadaljevanje netransparentnega trošenja.Tomaž Pečnik je za medij N1 Slovenija odgovoril na kritične zapise o svojem vodenju javnega podjetja ŠDL. (Foto: Posnetek zaslona-N1 Slovenija)Kdo bo prevzel odgovornost?Navedbe žvižgačev kažejo na številne nepravilnosti v poslovanju ŠDL: od domnevne zlorabe službenega vozila in spornih poravnav do sumljive porabe milijonskih zneskov za internet, svetovanja in aplikacije. Na vsa ta vprašanja bi moral odgovoriti predvsem resorno Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter druge nadzorne institucije. Dokler pa se nepravilnosti ne razjasnijo, ostaja odprto ključno vprašanje: kam pravzaprav gre denar študentov in davkoplačevalcev, ki ga upravlja ŠDL?Vse odgovore direktorja ŠDL Tomaža Pečnika o očitkih na njegov račun vodenja javnega zavoda si lahko preberete v članku z naslovom Direktorju ljubljanskih študentskih domov očitajo razsipnost. Kako odgovarja objavljen v spletnem mediju N1 Slovenija.Luka Perš

Dolgoletna političarka Tanja Fajon je še enkrat dokazala, da je za njo na prvem mestu prioriteta politična kariera. Nekdanja predsednica Socialnih demokratov je v vlogi podpredsednice vlade RS še enkrat uklonila svojo hrbtenico pred političnim pritiskom predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Ker je dobro vedela, če bi rekla NE, bi hitro sledila usoda, ki so jo pred njo v tej #depolitizirani #svobodni vladi pod vodstvom nekdanjega dolgoletnega predsednika uprave paradržavne družbe GEN-I doživeli ministri ter ministrice- Tatjana Bobnar, Irena Šinko, Uroš Brežan in Daniel Bešič Loredan. Še najbolj je v javnosti odmeva primer domnevnih nedovoljenih političnih pritiskov premiera Goloba na nekdanjo notranjo ministrico Bobnarjevo. Če primerjamo primer Bobnar in sedaj primer Fajon je jasno, da se je Tanja Fajon očitno zlomila pod političnim pritiskom sedanjega premiera dr. Roberta Goloba. Ker drugače si ne moremo razlagati, da bi dolgoletni uradniki na Mladiki dopustili, da ste zgodi takšna eklakatna kršitev!!! Ali sploh še imamo suvereno ministrico za zunanje in evropske zadeve, če pa že ob prvem večjem pritisku premiera dr. Roberta Goloba uklone svoje hrbtenico? To je zelo nevarno za državno varnost, če gospa Fajon ni sposobna suvereno opravljati svojega dela? Zelo nas čudi, da takšno obnašanje gospe Fajon dopušča predsednik SD Matjaž Han. Saj v zadevi »pisma združenih dam« se zelo dobro ve, da teh pisem ne bi bilo, če nekdo na Mladiki se ne bi s tem strinjal. Gospod Han, preden afere pljuskne v obraz bi se na vašem mestu zelo pozanimal, komu je bilo spet v interesu, da je Socialne demokrate porinil v osrčje afere. Ker teh pisem ne bi bilo, če resorna ministrica tega ne bi dovolila! Tukaj je ključna krivda Socialnih demokratov! Han, pisma=Litijska deja vu???? V članku si boste lahko prebrali, koliko domnevnih kršitev slovenske zakonodaje je prišlo, ker si je gospa Gaber Golob domislila, da bi bilo "fajn fajtat" prek "državnega maila" z "ameriškim high slengom" za "Palestino in obsoditi vojna dejanja države Izrael."Če to ni zrelo za odstop vlade ali vsaj interpelacijo zunanje ministrice Fajon pa presodite sami.Bizarna afera pisanje s pisanjem elektronskih sporočil z državne domene gov.si sedanje žene premiera dr. Roberta Goloba razkrivajo, da je imela nekdanja ministrica Tatjana Bobnar prav o političnih pritiskih aktualnega premiera v naši državi.Bojan Požar je razkril dobesedni primer, kjer bi morala Golobova vlada nemudoma razpasti! Glede na to, da so vse stranke sedanje koalicije Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica prisegale na vladavino prava, bi morale vsaj poslanske skupine zahtevati odstop ministrice za zunanje in evropske zadeve ter podpredsednice aktualne vlade Tanje Fajon!Foto: Posnetek zaslona-PožareportKer je ona tista, ki je dovolila, da je do dejanske zlorabe državnega protokola glede pošiljanja elektronskih pisem veleposlanikom dejansko prišlo! Zaradi tega bi morala tudi odgovarjati pred predstavniki ljudstva! Še bolj pa bi si ustavno obtožbo zaslužila celotna vlada! Bolj šolskega primera kršitve zakonodaje Golobova vlada ni storila! Malce se spomnite na koronske čase, ko so osrednji mediji noreli, ker je Urška Bačovnik Janša s svojega službene oziroma zasebne elektronske pošte poslala nekatere ponudbe za dobavo mask takratni državni sekretarki v kabinetu Janeza Janše Jelki Godec. Tukaj pa gre za DEJANSKO ZLORABO ELEKTRONSKE POŠTE!, ki jo lahko uporabljajo samo državni uslužbenci!!! PIKA! GAME OVER!Kaj se je v resnici zgodilo? Kot je razkril Bojan Požar v člankih z naslovoma Diplomatski triler: Tina Gaber prek vladne spletne pošte pod nazivom First Lady piše veleposlanikom – glede Gaze in Izraela in Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob, je opisal situacijo, kako je takrat še njegova partnerka v zasebnem življenju, zdaj že njegova žena Tina Gaber Golob, sklenila, da bo napisala elektronska sporočila nekaterim slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad za podporo dogodkom v Gazi in obsodbi dejanj Izraela. To je napisala z elektronskega naslova unitedvoicesoffirstladies@gov.si. Mi nimamo nič proti, če se je sedaj »wife number 2« sedanjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba odločila, da bo poslala elektronska sporočila nekaterim osebam. Živimo v svobodni družbi in vsak lahko vsakomur pošlje elektronsko sporočilo. Zdaj, če se nasprotna oseba zaradi tega počuti nadlegovana in bo sprožila pravna sredstva, je druga zgodba. To, da sedanja gospa Golob Gaber še nekaj časa ne bo prva dama Slovenije, se je tudi že razčistilo v slovenski javnosti. Tukaj ste sedaj komaj na mestu za bronasto kolajno. Zlato mesto zaseda Aleš Musar, srebrno pa kitarist skupine Šank Rock Bor Zuljan.Posnetek zaslona-PožareportKljučna težava omenjene afere je uporaba e-maila s kratico gov.si. Zelo dobro se ve, da omenjeno domeno gov.si uporabljajo le tisti, ki so zaposleni v državni in javni upravi. To ve vsak državljan, ki uporablja kmečko logiko. Kolikor je znano, gospa Tina Gaber Golob ni zaposlena ne v državni in ne v javni upravi. Tudi ne prejema denarnega nadomestila v vlogi žene, kot to prejema soprog predsednice države Aleš Musar. Če pa je, pa se naj neha kabinet predsednika vlade obnašati »geni-jevsko« kot država v državi in enkrat za vselej naj odgovorijo, kakšno delo v javni oziroma državni upravi upravlja gospa Tina Gaber Golob.Zdaj se je v resnici banalna zadeva spremenila v enega najhujših političnih škandalov sedanje vlade. To tik pred volitvami. Spet ga je skuhala ženska! Kot Litijsko! Pa računalnike! Banalna afera dobesedno daje vzporednice z afero Bobnar.Priznamo, zdaj omenjeno afero dojemamo v popolnoma drugačni luči po izbruhu sedanje afere s pošiljanjem elektronskih pisem z državne domene gov.si žene predsednika vlade slovenskim veleposlanikom in nekaterim ženam tujih vlad.Tanja Fajon. (Foto: Posnetek zaslona-Wikipedia)Predsednik vlade dr. Robert Golob bi moral zaradi izvajanja političnega pritiska leteti s položaja! Ali se bodo Socialni demokrati še enkrat ponižali za mir v hiši? Zakaj Tanja Fajon ni Tatjana Bobnar, ki si je upala javno prvo razkriti prakse delovanja Goloba?Kaj je ključni očitek, ki ga je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar očitala aktualnemu predsedniku vlade? Da je nad njo izvajal nedopusten politični pritisk, da bi morala kot resorna ministrica za policijo izvesti določene kadrovske premike. Vendar se je temu uprla in tega ni storila. Zdaj pa pozorno preberite del članka z naslovom Škandal še večji: First Lady Tina Gaber pisala tudi ženam predsednikov tujih vlad, naslove od Fajonove zahteval Golob:»Pri tem je elektronske naslove za potrebe Tine Gaber zahteval predsednik vlade Golob – od Tanje Fajon oziroma njenega ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Ta Golobova zahteva je na zunanje ministrstvo prišla 4. avgusta, kot urgentna, ugoditi pa so ji morali že v nekaj urah. Kar seveda tudi pomeni, da je Fajonova z vsem tem natančno seznanjena.«Na vprašanja novinarja Požarja molčijo tako v kabinetu predsednika vlade kot na zunanjem ministrstvu. Na takšno preprosto vprašanje morajo oboji odgovoriti takoj, ne pa da molčijo in upajo, da bo javnost to pozabila.Afera, ki je v javnosti znana kot zgodba o »pismih prve dame«, je na prvi pogled delovala kot nenavadna in nekoliko bizarna epizoda. Partnerka predsednika vlade Roberta Goloba, Tina Gaber, je namreč prek elektronske pošte nagovarjala slovenske veleposlanike in žene tujih predsednikov vlad, naj se pridružijo političnemu pozivu v podporo Palestini in obsodbi Izraela.Foto: Posnetek zaslona- 24urA ob podrobnejšem pogledu se izkaže, da ne gre za trivialno potezo tretje dame po državnem protokolu, temveč za resno zadevo z vsemi elementi političnega pritiska, zlorabe državnih virov in možnih pravnih kršitev, ki lahko imajo tudi mednarodne posledice. Najbolj problematičen del afere je elektronski naslov, uporabljen za ta namen: unitedvoicesoffirstladies@gov.si.Gre za naslov na uradni državni domeni, ki je bil ustvarjen in uporabljen za zasebno politično pobudo partnerke predsednika vlade. S tem je bil vtis, da gre za uradno državno akcijo, neizbežen.Bistveno pri vsem skupaj pa je, da zgodba ne bi bila mogoča brez neposrednega posredovanja Roberta Goloba. Kot je razkril dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar, je že 4. avgusta njegov kabinet na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve naslovil urgentno zahtevo za posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad. Ministrstvo, ki ga vodi Tanja Fajon, je zahtevi v nekaj urah ugodilo. To pomeni, da je ministrica vedela, kaj se dogaja, in da je bila zahteva na ministrstvo prenesena s političnim pritiskom z vrha izvršne oblasti.Prav ta pritisk je ključen element zgodbe: predsednik vlade je izkoristil svoj položaj, da je svoji partnerki omogočil dostop do diplomatskih virov, pri tem pa je uporabil državno infrastrukturo.Kaj vse je domnevno kršil dr. Robert Golob, ker je s političnim pritiskom dosegel, da je njegova druga žena Tina Gaber Golob zlorabila državno domeno za pisanje zasebnih elektronskih sporočil veleposlanikom in tujim ženam predsednikov vlad?Pravno gledano se tu odpira cela vrsta vprašanj. Najprej gre za očiten konflikt interesov, kot ga definira Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije: predsednik vlade je uporabil svojo funkcijo za korist svoje partnerke. Nadalje lahko govorimo o zlorabi uradnega položaja po Kazenskem zakoniku, saj uradna oseba, ki svoj položaj uporabi, da sebi ali komu drugemu pridobi korist, stori kaznivo dejanje. Korist v tem primeru je zasebna politična promocija partnerke premierja.Poleg tega je sporno posredovanje kontaktov soprog tujih predsednikov vlad, ki so osebni podatki, brez kakršnekoli pravne podlage, kar pomeni kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov (GDPR in ZVOP-2).Tina Gaber Golob. (Foto: Posnetek zaslona- Instagram)Prav tako je bila kršena Uredba o upravnem poslovanju, saj se elektronski naslov vladne domene ne more uporabiti za zasebne projekte. Na koncu pa je tu še mednarodnopravna dimenzija: gre za neformalno diplomacijo brez mandata, v enem najbolj občutljivih geopolitičnih vprašanj, kjer se Slovenija zdaj kaže kot država, ki diplomatske kanale uporablja za zasebne pobude.Afera Bobnar, deja vu! Ali bo sedanja vladna koalicija še enkrat zlorabila "vladavino prava", da bo pokrila muhe tretje slovenske dame in druge žene dr. Roberta Goloba?Foto: Posnetek zaslona- RTV SlovenijaČe dogajanje postavimo v širši kontekst, se vzorec ponavlja. Že v aferi Tatjane Bobnar, nekdanje notranje ministrice, smo videli, kako je premier izvajal politični pritisk. Zdaj je na podoben način deloval pri Tanji Fajon, ki je zahtevi popustila. Gre za nevarno prakso, ki kaže, kako predsednik vlade uporablja svoj položaj za zasebne cilje in pri tem obremenjuje državne institucije.Jasno je, da pravno-politična odgovornost leži izključno na Robertu Golobu. Tina Gaber je sicer glavna protagonistka, a brez aktivnega posredovanja predsednika vlade do afere ne bi prišlo. Golob je s svojimi pritiski in zahtevami omogočil kršitve, uporabil državno infrastrukturo in s tem prevzel celotno odgovornost za posledice.Luka Perš