Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil 28. redne seje Državnega zbora, kjer je potekala tudi razprava o odgovoru predsednika vlade na poslansko vprašanje dr. Mateja T. Vatovca v zvezi s korupcijo in mafijskim upravljanjem z državo. Predsednik vlade je na seji predstavil stališče glede omenjenega vprašanja.

Janez Janša: "Imamo zelo veliko kriminalistov na glavo prebivalca, zelo veliko tožilcev na glavo prebivalca, mislim, da rekordno število sodnikov na glavo prebivalca, ampak, ko gre za velike korupcijske zadeve, kjer so vključeni vzporedni mehanizmi globoke države, vsa ta množica ne dela nič."

Uvodoma je predsednik vlade dejal, da "ne bo kdo meni očital, da mi dajemo na dnevni red teme o mafijskem upravljanju z državo pa Udbo mafiji in vzporedne mehanizme, je potrebno povedati, da ste vi tisti, ki ste zahtevali to razpravo in da mi tukaj moramo hočeš nočeš sodelovati." "In če ste že dali to temo, na to temo se da veliko povedati precej več od tega, kar ste vi tukaj prebrali, ker o tem, kar ste vi tukaj prebrali je več laži in insinuacij kot stavkov. Nič od tega ne drži. V bistvu ste si te stvari več ali manj izmislili ali pa prikrojili zato, da se ne bi razpravljalo o dejanskih ozadjih, ki kriminalno delujejo v tej državi. O tem kar ste naštevali, je samo še to manjkalo, da bi bili mi krivi za kakšno nepodpisano diplomo vrhovnih sodnikov, itn., kjer po dolgih tednih spraševanja še ni preprostih odgovorov na to, kdo nam v neodvisni sodni veji oblasti kroji usodo," je dejal predsednik vlade in dodal, da bo v nadaljevanju z veseljem predstavil ne insinuacije, ampak zelo konkreten opis mafijskega upravljanja z državo, ki ima žal v Sloveniji globoke korenine in ki tudi še danes predstavlja enega od osrednjih problemov slovenskih ljudi, zaradi katerega so plače in pokojnine bistveno nižje kot bi lahko bile, ker se še vedno preveč pokrade."

V razpravi je predsednik vlade izpostavil, da je predzadnji razpravljavec dejal, da se od takrat, ko se je ta mafijska oblast povzpela v vlado, v Sloveniji pokradlo za 3 in pol milijarde denarja, gre za korupcijo. "Jaz tako hude samokritike še nisem slišal, kajti ta podatek je iz leta 2016. Raziskava raziskovalnega centra Evropskega parlamenta, ki jo je leta 2016 izvedel RAND Europe, ugotavlja, da je strošek korupcije na ravni Evropske unije nekje med 180 in 990 milijardami evrov. Ker je BDP Slovenije 0,35 BDP Evropske unije, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde evrov. To je izračunano iz ocene za Evropo in iz leta 2016. Kolikor vem, je bila takrat na oblasti levica, ali pa je bila vsaj v naskoku, pa tudi ostale stranke, ki so izglasovale tole razpravo. Se pravi, če je to to, potem hvala za samokritiko. Je precej redka sicer tukaj," je dejal predsednik vlade.

 @JJansaSDS: Vest, da je podjetje, ki je investiralo v TEŠ, priznalo 240 milijonsko korupcijo in bo na podlagi postopka, ki smo jih končali v tem mandatu, penale plačalo, je izginila iz slovenskih medijev v enem dnevu. Vsi vemo, da je bil TEŠ 6 projekt ponosnih naslednikov. pic.twitter.com/IH13RAGjtJ

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 14, 2021

"Nekdo je govoril o TEŠ-u. Vest, da je podjetje, ki je investiralo, ki je gradilo TEŠ, priznalo korupcijo in na podlagi postopka, ki smo ga dokončali v tej vladi, plačalo 240 milijonov penalov, je izginila iz slovenskih medijev v enem dnevu. Podjetje, ki je gradilo TEŠ6, je priznalo 240-milijonsko korupcijo, vsaj toliko penalov je plačalo v različnih oblikah oziroma jih bo. Vsi vemo, da je bil to projekt ponosnih naslednikov. Dokazana korupcija. In ne to, kar se tukaj govori o nekih nabavah in respiratorjih in tako naprej in tisočih evrov. 240 milijonov evrov. In kje so sodni postopki? Sodi se par izvajalcem, verjetno na sodišču, ki je v isti stavbi kot Socialni demokrati v Velenju. Če poznate kakšen sedež kakšnega sodišča v Sloveniji, ki je na istem naslovu kot Slovenska demokratska stranka, potem mi ga pokažite. V Velenju ste pa kar sosedje. In dokazana je korupcija 240 milijonov evrov pri TEŠ6 – nobenega resnega sodnega epiloga. Niti postopka ni proti tistim, ki so zadevo peljali v ozadju. Nekaj izvajalcev se malo premetava po sodiščih, dokler jih ne bodo oprostili najbrž, ker preveč vedo," je izpostavil predsednik vlade.

Kadrovanje
Kar se tiče kadrovanja, je predsednik vlade spomnil na znameniti USB ključek generalnega sekretarja Socialnih demokratov po volitvah 2008 ali 2011, ko je mahal "tukaj so imena, s katerimi bomo zamenjali vse, ki niso naši", in ta ista stranke sedaj očita drugim politično kadrovanje. "Saj bi se človek zjokal,"je dejal premier in nadaljeval: "Ravnokar berem, da je lani, ko ste kulci predlagali J. P. Damjana za mandatarja, ta isti strokovnjak podpisal neko svetovalno raziskovalno pogodbo z Genom, lani. Jaz verjamem, da Komisija za preprečevanje korupcije ne bo odkrila nobene korupcije tako kot jo ni pri popoldanskem fušu predsednika Računskega sodišča za 20 tisoč evrov na mesec, ker gre pač za prvo razredne. Toliko o mafijski državi danes," je dejal predsednik vlade.

Spremembe Temeljne ustavne listine
V nadaljevanju je prebral dva člena iz dveh ustavnih zakonov, ki kaže na korenine tega dogajanja. "Poante ne boste razumeli, jo bom pa razložil," je dejal premier.

"25. junija 1991 je slovenska skupščina takrat sprejela ustavni zakon za izvedbo Temeljene listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in v tem ustavnem zakonu v 11. členu je tudi drugi odstavek, kjer piše: »Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv.«, to so tako imenovani ne alocirani dolgovi SFRJ. To je bilo sprejeto 25. junija 1991. 27. julija 1994 pa je bila sprejeta sprememba tega ustavnega zakona, na seji, ki je bila sklicana isti dan. Vrata tega parlamenta so bila zaklenjena, nobenega poslanca niso spustili ven. Akt je bil objavljen še isti dan v Uradnem listu. V tej spremembi ustavnega zakona se je zapisalo, dodan je bil 22.b člen, ki je splošno znan, kjer piše: »Ljubljana banka d. d. Ljubljana in Kreditna banka Maribor, d. d. Maribor prepustita poslovanje in premoženje novima bankama ustanovljenima po določbah tega ustavnega zakona. To je tista znamenita odločba, zaradi katere danes davkoplačevalci plačujemo varčevalcem podružnic. V ta ustavni zakon pa se je zapisalo tudi nekaj, kar takrat sploh ni bilo komunicirano, na kar smo samo mi opozarjali, čeprav smo imeli samo 4 poslance takrat v Državnem zboru in enega ministra v vladi. Ta ustavni zakon je bil dan tudi 22.e člen, ki pravi: »Delež dolga iz drugega odstavka 11. člena tega ustavnega zakona bo prevzela Republika Slovenije v skladu z določbami novega sporazuma s tujimi komercialnimi bankami in novim bilateralnimi sporazumu s članicami Pariškega kluba.«. S tem ustavnim zakonom iz julija leta 1994 se je izbrisalo oziroma spremenilo drugi odstavek 11. člena, leta 1991 sem bil član Ustavne komisije in takratne skupščine, ki je to Ustavo sprejemala oziroma ta ustavni zakon sprejemala in mi smo takrat to napisali, zaradi tega, da slovenski davkoplačevalci ne bi bili prisiljeni plačati nesorazmeren delež ne alocirani jugoslovanskih dolgov. Slovencev nas je bilo 8 % v nekdanji SFRJ, po BDP smo predstavljali kakšnih 16 odstotkov in v teh okvirih smo bili pripravljeni prevzeti tudi ne alocirane dolgove, to je tiste dolgove, za katere se formalno še ni vedelo, v katerem delu Jugoslavije so bili porabljeni, čeprav v glavnem v Sloveniji niso bili. Sedaj oboje, oba člena, ki sta bila spremenjena oziroma dodana v zakon o izvajanju temeljne ustavne listine sta imela velike posledice za slovenske davkoplačevalce," je poudaril predsednik vlade in dodal, da gre v obeh primerih za mafijsko upravljanje z državo, ki si je takrat prisvojila najvišji zakonodajni organ na ta način, da ga je ugrabila.

"Poslanci so dobili gradivo na mizo, rečeno jim je bilo, da bo Slovenija bankrotirala, če se ne znebimo dolgov nekdanjih podružnic, to morate sprejeti in pod tem pritiskom se je glasovalo, še sedaj ne vem, kdo je glasoval za in kdo proti, ampak v nekaj urah je bil ustavni zakon spremenjen," je povedal premier in nadaljeval: "Sedaj pa motivi. Mi smo bili takrat v vladi in na vlado takrat je prišel predlog, da Slovenija podpiše sporazum s pariškim klubom oziroma upniki nekdanje Jugoslavije in da v tem sporazumu pristane, da bo plačala 44 % nelociranih jugoslovanskih dolgov. Mi smo bili takrat šibka koalicijska stranka s štirimi poslanci, ampak smo ustavili ta sporazum. In ker smo pač opozarjali na ustavni zakon, Drnovšek je takrat to umaknil. In kaj se je potem zgodilo? Zgodila se je Depala vas, odstranitev Slovenske demokratske stranke iz vlade in ugrabitev slovenskega parlamenta in sprememba tega zakona."

"Ko gre za podružnice nekdanje ljubljanske banke, je treba vedeti, da so podružnice nekdanje ljubljanske banke v Zagrebu, Sarajevu in Skopju imele še leta 1988 in večji del leta 89 status samostojnih bank. In Ljubljanska banka ni odgovarjala za vloge varčevalcev teh bank. Potem pa je prišlo konec leta 1989 do nekega sestanka partijskih vodstev Slovenije in Srbije v Beogradu, formalni dogodek je bil otvoritev podružnice studia Marketing v Mariboru z velikim pompom ob prisotnosti Milana Kučana in Slobodana Miloševića. In tam je bil sprejet dogovor, da je treba Jugoslavijo tako kapitalsko povezati, da se osamosvojitev ne bo splačala. Na podlagi tega je ljubljanska banka status samostojnih bank v teh treh republikah spremenila v podružnice in za beograjsko banko je to naredila s posledicami, ki so bile bistveno manjše od tega, ki smo jih utrpeli," je povedal predsednik vlade. "Vodstvo ljubljanske banke je takrat naročilo elaborat o smotrnosti tega koraka. Elaborat je pokazal, je bil negativen. Gospa, ki je podpisala ta elaborat, je potem po čudnih okoliščinah umrla in elaborat je izginil iz arhivov. Posledice plačujemo danes za to, ker smo izgubili na evropskem sodišču glede varčevalcev samostojne ljubljanske banke v Zagrebu spremenjene v podružnico velike vsote in ker so posledice pri prevzemu nesorazmernega dela nelociranega dolga." "Zakaj smo mi takrat temu nasprotovali? Zato, ker so se v javnosti pojavili podatki o tem, da je skupina Safti, najbrž veste kdo to je, to je bila pač udbo mafijska organizacija pod krinko pomoči slovenskemu zamejstvu v Italiji, torej, da so finančne inštitucije Saftija na sekundarnih trgih odkupovale jugoslovanski dolg od upnikov po ceni 10 centov za dolar, ne po ceni 40 centov za dolar, ob začetku razpada Jugoslavije, ko je bil to na trgu," je dejal predsednik vlade in nadaljeval: "Leta 1994 pa je vrednost jugoslovanskega dolga na sekundarnih trgih padla na 10 centov za dolar. In vse te institucije, Micro M je bila ena od teh, so seveda zelo veliko izgubile. Denar, ki je šel iz Slovenije v tujino, ki so ga takrat skrivali ob prehodu in osamosvojitvi in seveda s tem, ko so silili, da Slovenija prevzame nesorazmeren del tega dolga, je cena jugoslovanskega dolga na sekundarnih trgih nenadoma zrasla. In glejte, v pogajalski skupini slovenske vlade takrat, ki se je dogovarjala s pariškim klubom in zaupniki, so bili tudi ljudje iz vodstva Safti."

"Mi smo na to takrat opozarjali. Moralo bi biti vse to v zapisnikih vlade, tudi magnetogramih, če jih niso že izbrisali. In če z vlado to ni moglo iti, dokler se potem ni spremenilo 22.e člena, drugi odstavek 11. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine. V zgodovini slovenske države najbrž ni nobenega zakonskega akta, s katerim bi bili slovenski davkoplačevalci tako oškodovani in to dvojno oškodovani, kot je bila tista odločitev. A je kdo odgovarjal za to? Je bil kak postopek sprožen? Se je kdo vprašal po odgovornosti, potem ko je prišlo do razsodbe evropskega sodišča? To še vedno plačujemo in verjetno bomo večino tega v prihodnosti še morali. Toliko o tem, toliko o našem dolgu države," je dejal premier Janez Janša.

"Da nadaljujemo z, bom rekel, mafijskim upravljanjem z državo, preko opisa zgolj, bom rekel, enega od teh vzporednih mehanizmov, na katerega je gospod Rado Pezdir opozoril v svoji knjigi, kjer najdete vse o Ljubljanski banki, njenih podružnicah v tujini, kako so nastajale, kdo je s tem upravljal, kako jih je prevzel, kako je partija nastavljala tam kadre, tudi še po osamosvojitvi z dokumenti. Jaz nisem videl še nobenega od teh, ki je omenjen tukaj, da bi kakorkoli rekel, da kaj ne drži. Vse je tiho, omerta je v zvezi s tem, in to kljub temu, da se je potem banka oziroma Nova Ljubljanska banka pojavila vse do, bom rekel, privatizacije kot eden od instrumentov mafijskega upravljanja z državo. Upam, da so danes novi lastniki s tem razčistili, da je banka, daleč od tega, kar je tukaj opisano, in da smo končno rešeni, te nevarnosti. Imate dobre finančne rezultate, tako da upajmo, da je vsaj to za nami. Ampak to je šele od nedavnega," je povedal predsednik vlade in nadaljeval: "Mislim, da je pred volitvami leta 2011 na izrecno vprašanje voditelja na nacionalni televiziji gospod Janković priznal, da je klical vodstvo Nove Ljubljanske banke, zato da so pristali na to, da slovenski konzorcij slovenskih bank odobri za Stožice 200 milijonov evrov kredita, ki ni bil nikoli vrnjen. Mi ga odplačujemo, ker smo ga socializirali z javnim dolgom, 200 milijonov. Človek je poklical, ljubljanski župan je poklical upravo NLB in so odobrili, sam je to povedal. »Nikome ništa«, vse neko sojenje glede zlorabe evropskih sredstev zoper njega in gospoda Romana Jakiča, ki je poln vladavine prava in človekovih pravic sicer in liberalizma, ampak ker je gospod Janković enako javno na televiziji rekel, da on nikoli ne bo obsojen ali pa zaprt, ker je vedno nasprotoval politiki SDS, za katero je prej poslanec rekel, da smo kriminalna združba. Potem vidimo, kako so stvari postavljene na glavo," je še povedal predsednik vlade.

 @JJansaSDS: Zainteresirani ste, da zadeve preiskujejo ljudje, ki so vam blizu, da se ne bi še kaj odkrilo, kot se je v primeru Stožic, kjer sta Janković in Jakič kotlovnico prodajala po kubičnih metrih zraka. pic.twitter.com/17ED31zZOi

— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) December 14, 2021

Iransko pranje denarja prek NLB - največji kriminal mednarodnih razsežnosti v zgodovini slovenske države

"Vse to je pripeljalo v neko situacijo, kjer je bil možen tudi največji kriminal mednarodnih razsežnosti v zgodovini slovenske države. Mislim, da je kolega iz Nove Slovenije prej to omenjal, to je pranje iranskega denarja v Novi ljubljanski banki v času vladavine ponosnih naslednikov. Ni šlo za 800 milijonov evrov. Zadnji podatki kažejo, da je bilo takrat v NLB-ju oprano 1 milijarda 800 milijonov ameriških dolarjev, 1 milijarda 800 milijonov. In ta denar ni bil razpršen na 35 tisoč računov, kot je takrat kazalo, ampak na preko 70 tisoč različnih računov. Nekateri so se glasili na ime Miki Miška in Jaka Racmana, pa je šlo to čez vse nadzore – mafijskega upravljanja z državo. A je bil kdo za to obsojen? Je kdo bil za to vsaj obtožen? Ne. Tožilec, ki je zavrgel ovadbe, kolikor so bile doslej vložene ali pa večino njih, je bil za nagrado poslan na evropsko javno tožilstvo. Njegovi kolegi v tožilskem svetu so ga za nagrado poslali na evropsko tožilstvo. Toliko o evropskih tožilcih," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nato je spregovoril o veliki sagi o delegiranih tožilcih. "Gospa Kövesijeva je rekla, da je sum nezakonitega trošenja evropskega denarja, kar se Slovenije tiče, v 12-ih primerih. Ampak ti primeri niso iz našega mandata, to so iz vašega mandata. Zato ste tudi tako zainteresirani, da to preiskujejo ljudje, ki so vam blizu, da se nebi še kaj odkrilo kot se je odkrilo v primeru Stožic, kjer sta gospod Janković in gospod Jakič kotlovnico prodajala ne po kvadratnih metrih, ampak po kubičnih metrih zraka. Zelo inovativno, moram reči," je povedal predsednik vlade.

"Strokovnjaki so takrat, ko je preiskovalna komisija odkrila ta kriminal mednarodnih razsežnosti, ugotavljali, da za pranje tako velike vsote denarja Iran izplačuje provizije v več stotinah milijonov evrov. Torej tisti, ki ste to omogočili, povejte, kje so ti milijoni. V katerih medijih, v katerih nevladnih organizacijah, v katerih paravojskah. Verjetno tega niste usmerili v Karitas in v Rdeči križ, ne? Vsaj doslej to ni bilo značilno. Tako, da nadzorne institucije, ki bi morale reagirati – Urad za preprečevanje pranja denarja, kriminalistična policija, NPU, tožilstva, preiskovalna sodišča – v primeri Iran-NLB, 10 let, 11 let, 12 let je minilo, nobene obtožnice. Ničesar. In zdaj vi govorite o korupciji?," poudaril predsednik vlade in dodal, da ko včasih beseda nanese na te probleme in ko evropskim kolegom govori o tem primeru, gledajo zelo nejeverno. Nekako ne verjamejo, da je to možno. "Ne verjamejo, da je možno, da Državni zbor soglasno sprejme poročilo preiskovalne komisije, kjer so vsi podatki o pranju iranskega denarja, da se to pošlje institucijam, pa se ne zgodi nič. Ne verjamejo, glejte, nihče v Evropi ne verjame, da je temu tako, natančno tako kot to dejansko je," je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je IranNLBgate, z vsemi mednarodnimi in domačimi kriminalnimi posledicami, lakmusov papir slovenske kriminalistične policije, tožilstva in sodstva. "Dokler te stvari niso preiskane, naj mi ne navajajo statistik, koliko korupcije so odkrili, kako so jo preganjali in tako dalje in tako dalje. In zdaj vsem tistim, ki to zagovarjate, res, kapo dol nad sposobnostjo takšnega sprenevedanja. Imamo zelo veliko kriminalistov na glavo prebivalca, zelo veliko tožilcev na glavo prebivalca, mislim, da rekordno število sodnikov na glavo prebivalca, ampak, ko gre za velike korupcijske zadeve, kjer so vključeni vzporedni mehanizmi globoke države, vsa ta množica ne dela nič," je dejal predsednik vlade.

"Se popravljam, v primerih, ko se jim kje zalomi, kot v primeru sodnika Radonjića, ki je pač sodil po svoji vesti, se vsi spravijo na njega, ga preganjajo in izločajo iz sistema in – nobenega hrupa. Hrup pa je, recimo, ko nek obskurni portal zapiše, recimo, da naš vodja poslanske skupine nima diplome, naslednji dan jo mora pokazati. Nacionalni mediji oziroma odvisni mediji, kot sta, recimo, nacionalna televizija ali pa POP TV, zganjajo velik kraval zato, ker kao poslanec Desusa, gospod Simonovič, nima diplome, in jo mora pokazati; in gledajo vsako besedo, vsako vejico, vsak podpis. Potem se pojavi dvom v diplomo vrhovnega sodnika, tu pa noben odvisni medij ničesar o tem. Vrhovno sodišče izda sporočilo, da so vsi sodniki imenovani po nekem postopku, da so ta vprašanja neumestna, da bo sodnik sprožil postopek in da bo iztoženo nakazal v dobrodelne namene. Je to vladavina prava? Si predstavljate, da se nekje pojavi sum, recimo, to, da kdo od teh redkih sodnikov, ki niso vpeti v vzporedni mehanizem globoke države, nima diplome ali pa da nima pravosodnega izpita. Recimo, da se tak dvom pojavi v primeru gospoda Jana Zobca. Kakšen kraval bi bil! Specialistke za diplome z nacionalne televizije bi stale pred njegovimi vrati doma in čakale, da pokaže diplomo. Ker pa gre za posvečenega sodnika, pa je popoln molk v osrednjih medijih. Opozicija ne zahteva nobenega sklica kake komisije in preverbe in tako naprej; vsi se delajo, kot da je to nek gnusen napad na neodvisnost sodstva," je nadaljeval predsednik vlade. "Hkrati pa v Državnem zboru na Vrhovno sodišče imenujete za sodnike ljudi, ki nimajo niti enega dneva sodne prakse, recimo, gospod Gorkič, pa je postal vrhovni sodnik. V tem primeru se človek res vpraša, če nekdo brez tega, da je en dan bil v sodni dvorani, lahko postane vrhovni sodnik, saj potem lahko tudi nekdo brez diplome postane sodnik; mislim, ti kriteriji so res popolnoma razvodeneli. Glejte, to je mafijsko upravljanje z državo."

"Vsi ti postopki, ignoranca, do kršitev pravil, zagovarjanje nečesa, češ, ker je to storil naš, ni problem, ga je treba ubranit z vsemi sredstvi in potem še potvarjanje podatkov, kot je ta, da se za korupcijo, da zaradi korupcije izgine v času te vlade 3 milijarde in pol evrov, čeprav gre za podatek iz leta 2016. Zdaj, ali je točen ali ne, jaz ne vem, ampak če seštejemo samo vse te zadeve, ki so vezane na Ljubljansko banko, na vzporedni mehanizem, vezan na slovenski bančni sistem in vse te zlorabe, potem je verjetno ta številka še nizka, če bi iskal povprečje. Zagotovo pa ne boste dobil, če boste sešteval stroške osebne zaščitne opreme, pa respiratorjev pa zaščitnih mask, ker če bi bila vse korupcija, ne bi dosegli 10 procentov te vsote," je poudaril predsednik vlade.

"Predlagam, da se govori o dejanskih problemih mafijskega upravljanja z državo, ki so recimo, v knjigi gospoda Pezdirja zelo natančno opisani, z vsemi dokumenti, možnimi in zelo blagim pristopom, ko gre za ocenjevanje posameznikov," je svoj nastop zaključil predsednik vlade Janez Janša.