Zasedanja 58. Munchenske varnostne konference, ki so jo zaznamovale razprave o zaostrenih varnostnih razmerah v in okrog Ukrajine, sta se poleg predsednika RS Boruta Pahorja udeležila tudi zunanji ministter dr. Anže Logar in minister za obrambo Matej Tonin. Najvišji predstavniki držav in mednarodnih organizacij so bili enotni v podpori suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter v obsodbi ravnanja Ruske federacije, ki ogroža ukrajinsko, evropsko in mednarodno varnosti.
Udeleženci konference so na tematskih razpravah obravnavali tudi vrsto drugih globalnih izzivov, vključno s pandemijo, podnebnimi spremembami in trendi, ki ogrožajo demokracijo. Veliko pozornosti so namenili temam, povezanim z digitalizacijo in umetno inteligenco.
Minister dr. Logar na Münchenski varnostni konferenci
Minister dr. Logar je sodeloval v razpravi o prihodnjih odnosih in povezovanju Zahodnega Balkana in Evropske unije. Poudaril je, da ne smemo spregledati strateškega pomena tega odnosa, tako za EU kot za države v regiji. Pri tem je ključno čimprej razrešiti vprašanja, ki izhajajo iz preteklosti, a ovirajo bolj učinkovito in ambiciozno sodelovanje v prihodnje, vključno s procesom širitve Unije.
V razpravi o izzivih, s katerimi se v digitalni dobi soočajo demokracija in človekove pravice, je minister dr. Logar poudaril, da mora biti tudi digitalna družba demokratična in varna, utemeljena na vladavini prava in človekovih pravicah. Evropski akt o digitalnih storitvah, ki je bil sprejet v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, je pomemben odraz skupnega evropskega pristopa do teh vprašanj. Po mnenju Slovenije mora hiter razvoj na področju umetne inteligence ostati odgovoren in osredotočen na človeka ter človekove pravice, tako glede pravice do zasebnosti in zaščite podatkov, kot tudi sovražnega govora, dezinformacij in kibernetskega kriminala.
Ob robu konference je minister dr. Logar med drugim opravil ločena srečanja z zunanjimi ministri iz Gruzije, Indije, Islandije, Jordanije, Mongolije in Somalije. V pogovorih so se osredotočili na krepitev bilateralnega sodelovanja in multilateralnega povezovanja. Izmenjali so tudi stališča o aktualnih razmerah v posameznih regijah in na globalni ravni.
Minister Tonin je ob robu zasedanj opravil več dvostranskih srečanjih
Minister z obrambo mag. Matej Tonin se je tako ob robu zasedanja obrambnih ministrov Severnoatlantskega zavezništva v Bruslju, kot ob robu Münchenske varnostne konference z nemškimi sogovorniki pogovarjal predvsem o krepitvi dvostranskega sodelovanja na obrambno vojaškem področju.
Na spoznavnem srečanju z novoimenovano zvezno ministrico za obrambo Christine Lambrecht ob robu zasedanja obrambnih ministrov Nata je minister mag. Tonin izpostavil dobro dosedanje sodelovanje med oboroženimi silami obeh držav, zlasti na mednarodnih misijah (operacija Neomajna odločnost v Iraku). Slednje lahko, po mnenju slovenskega obrambnega ministra, predstavlja dobro osnovo za nadgradnjo sodelovanja.
Ob robu varnostne konference v bavarski prestolnici pa se je minister mag. Matej Tonin sestal s parlamentarno državno sekretarko v nemškem obrambnem ministrstvu Siemtje Möller, s katero sta podrobneje pregledala možnosti za nadgradnjo dosedanjega sodelovanja.
Nemška stran je posebej izpostavila in pohvalila sodelovanje s Slovenijo in Slovensko vojsko v operaciji Neomajna odločnost v Iraku, kjer slovenski vojaki delujejo v sklopu z nemškim kontingentom. Minister Tonin in državna sekretarka Möller sta se strinjala, da je omenjeno sodelovanje dobra osnova za naprej, bodisi v Iraku ali kateri izmed drugih misij in operacij.
V luči dogajanja v in okoli Ukrajine oziroma na vzhodnem krilu Zavezništva sta poudarila pomen solidarnosti in sodelovanja zaveznic v Natovi okrepljeni prednji prisotnosti na Poljskem in v baltskih državah, kjer je Slovenija z do 50 vojaki prisotna v Latviji, Nemčija pa z do 350 vojaki v Litvi. Tudi na tem področju bi, po besedah slovenskega ministra, v prihodnje morali razmišljati o sodelovanju, še zlasti potem ko bo Slovenska vojska v uporabo uvedla osemkolesnike Boxer, ki jih nemška vojska, tudi v Litvi, že uporablja. Slovenija si želi razvijati sodelovanje tako dvostransko kot v okviru koncepta vodilnih držav (Framework nation concept) pod vodstvom Nemčije.
V zvezi z ukrajinsko-rusko krizo pa sta izmenjala poglede predvsem na ekonomske vidike morebitnih nadaljnjih zaostrovanj ali celo oboroženega konflikta.