Osrednji dogodek današnjega srečanja Janša Orban je bil podpis sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske o sodelovanju pri gospodarskem in družbenem razvoju narodnostno mešanega območja na obeh straneh slovensko-madžarske meje. Ob tej priložnosti sta tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije dr. Simona Kustec ter namestnik ministra za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Levente Magyar podpisala program sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske za obdobje 2022–2025.
Delovni sestanek Janša Orban, foto KPV
Predsednika vlad sta na delovnem srečanju, ki je potekalo pred podpisno slovesnostjo, spregovorila o stanju dvostranskih odnosov. Med državama poteka intenziven dialog na vseh ravneh, ki se je posebej odrazil v srečanju vladnih ekip 15. septembra 2021 v Celju, prav tako pa se krepi tudi gospodarsko sodelovanje, saj Madžarska zaseda sedmo mesto med zunanjetrgovinskimi partnerji Republike Slovenije. V pogovorih je bila posebna pozornost namenjena spodbujanju gospodarskega in družbenega razvoja narodnostno mešanih območij na obeh straneh meje.
Predsednik vlade @JJansaSDS se je skupaj z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom v Lendavi srečal s predstavniki slovenske manjšine v Porabju. pic.twitter.com/wkoZ0KSEjp
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 21, 2022
Republika Slovenija od leta 2017 izvaja razvojne programe na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost, Madžarska pa je leta 2020 začela z izvajanjem razvojnega programa na območju v Porabju, kjer živi slovenska narodna skupnost. Na podlagi podpisanega sporazuma bo oblikovan razvojni program, v katerem bodo zagotovljena dodatna finančna sredstva za obdobje 2022–2026, ki bodo omogočila odpravljanje zaostankov tako v gospodarskem razvoju kot pri zagotavljanju ustreznega okolja za delovanje manjšinskih medijev, kulturnih in izobraževalnih ustanov. Pri slednjem Vlada Republike Slovenije izpostavlja nujnost izboljšanja materialnih pogojev za delovanje slovenske narodne skupnosti v Porabju. Poseben poudarek bo namenjen mladim generacijam in zagotavljanju možnosti za ohranjanja jezika in kulture narodne skupnosti kot tudi poslovnih in zaposlitvenih priložnosti v domačem okolju.
Srečanje obeh predsednikov vlad se je odvijalo v mestni hiši v Lendavi, župan Lendave Janez Magyar, Janez Janša in Viktor Orba, foto KPV
Predsednik vlade Janez Janša se je zjutraj v mestni hiši v Lendavi sprva srečal z lendavskim županom Janezom Magyarjem, s katerim sta spregovorila o nekaterih aktualnih temah. Po srečanju predsednikov vlad z delegacijama, ki je prav tako potekalo v mestni hiši občine Lendava, pa je je sledila podpisna slovesnost in novinarska konferenca obeh predsednikov vlad.
"Pred skoraj natančno tridesetimi leti, novembra leta 1992, sta Slovenija in Madžarska podpisali sporazum o zaščiti in sodelovanju pri razvoju manjšin na obeh straneh meje. To je bil prvi tak sporazum, ki ga je Slovenija podpisala s katero od sosednjih držav in danes po skoraj tridesetih letih izražam veliko zadovoljstvo in veselje, da smo lahko pravkar podpisali sporazum, ki nadgrajuje tistega, izpred 30 let in vse ostale dogovore, ki so bili doseženi v tem času, z dokumentom, ki je zelo konkreten in na podlagi katerega bo v naslednjih petih letih investirano za razvoj manjšin na obeh straneh meje po 5 milijonov evrov na osnovi programov, ki bodo predstavljeni, kar bo bistveno pomagalo pri gospodarskem in socialnem razvoju manjšin in njihovih organizacij tako v Prekmurju kot tudi v Porabju," je uvodoma poudaril predsednik vlade Janez Janša. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so na tem sporazumu vsebinsko delali in sporazum tudi uskladili. "Da bomo šli v ta projekt in sporazum smo se dogovorili na srečanju obeh vlad 15. 9. 2021 v Celju. Vesel sem tudi, da smo danes z madžarskim predsednikom vlade in kolegi iz vlade in drugimi sodelavci na obeh straneh ugotovili, da je veliko tega, za kar smo se dogovorili takrat v Celju uresničeno in da smo naredili konkretne korake naprej tudi, ko gre za povezljivost energetskih sistemov obeh držav (daljnovod in plinska povezava op.a.), pri infrastrukturnih projektih in da se je v tem času okrepilo splošno gospodarsko in trgovinsko sodelovanje med državama," je povedal predsednik vlade.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije dr. Simona Kustec ter namestnik ministra za zunanje zadeve in trgovino Madžarske Levente Magyar sta podpisala program sodelovanja v izobraževanju, kulturi in znanosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Madžarske za obdobje 2022–2025.
"Porast blagovne menjave med Slovenijo in Madžarsko v zadnjem letu, glede na prejšnje leto, je skoraj 20%, kar kaže na to, da so gospodarstveniki na obeh straneh meje odkrili potenciale, ki doslej niso bili izkoriščeni," je dejal premier in dodal, da so ti potenciali še bistveno večji in da jih bomo v prihodnosti z velikim veseljem nadgradili in izkoristili. "Madžarska je sedmi trgovinski partner Slovenije, gre za sosednjo državo, ki se razvija hitro, je zmagovalka okrevanja po pandemiji," je še dejal predsednik vlade Janez Janša in ob tem čestital madžarskemu premierju za več kot 7% gospodarsko rast v lanskem letu ter za okrepitev gospodarskega položaja Madžarske ter za izjemno uspešen spopad s posledicami epidemije. "Glede na vse to, lahko v prihodnosti gospodarsko in siceršnje sodelovanje okrepimo tako, da Madžarska ne bo samo sedmi zunanjetrgovinski partner Slovenije, ampak ker je sosednja država in ker so še posebej gospodarske vezi med sosedi dvojno koristne, da bomo napredovali s skupnimi napori, ki jih bomo vložili v to sodelovanje," je povedal premier Janša.
"Izjemno vesel sem podpisa sporazuma, ko gre za sodelovanje na področju šolstva, izobraževanja in kulture," je še poudaril slovenski premier. Po njegovih besedah nanjšini na obeh straneh predstavljata zelo pomemben most za to sodelovanje tudi širše in "tudi na tej osnovi bomo gradili v prihodnje.". "Pogovarjali smo se tudi o nekaterih medsebojnih podporah, ko gre za mednarodno vlogo obeh držav, in sicer za kandidature pri vodenju generalne skupščine Združenih narodov in kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta, pa tudi o izzivih, ki jih prinaša precej bolj nestabilno okolje v Evropi in Vzhodni soseščini, delno tudi na Balkanu, kot je bilo to septembra, ko smo se nazadnje pogovarjali o tej situaciji," je povedal premier.
"Izražamo upanje, da ne bo prišlo do nadaljnje eskalacije konfliktov v Ukrajini in na njenih mejah, ker to na koncu ne bo dobro za nikogar in bomo vsi prizadeti, še posebej pa bo, vsaj v začetni fazi, trpelo gospodarstvo, in to ne samo neposredno vpletenih v konflikt, ampak tudi širše, še posebej v soseščini. Oboji sodimo v to regijo in dejansko naša skupna želja je, da do eskalacije ne pride, da se najde mirna rešitev in pozivamo vse, ki lahko k temu kakorkoli prispevajo, da to tudi naredijo," je še poudaril predsednik vlade.
Zaključil je, da imamo aprila v obeh državah volitve. "A ob vsem tem ne smemo pozabiti na zadeve, ki presegajo dnevno politično dogajanje. Gospodarsko, kulturno in drugo sodelovanje med sosednjima prijateljskima državama je nekaj, kar presega predvolilni čas in se bo nadaljevalo ne glede na rezultate tega predvolilnega časa," je podčrtal predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša se je madžarskemu predsedniku vlade zahvalil tudi za izjemno dobro sodelovanje v lanskem letu, ko je Slovenija vodila Svet EU, Madžarska pa Višegrajsko četverico. "Eden prvih obiskov, ko je Madžarska prevzela predsedstvo, je bil v Sloveniji in zahvaljujem se za mnoge teme, ki smo jih uspešno usklajevali in za to, da smo zaprli številne dosjeje," je dejal premier in se zahvalil tudi poslancu madžarske narodne skupnosti Ferencu Horvathu, ki je bil idejni vodja za danes podpisani sporazum in za oblikovanje sklada. "Podoben pristop in oblikovanje podobnega sklada dogovarjamo tudi z vlado Republike Italije, ko gre za podobno pomoč narodnostma oziroma manjšinama v obeh državah, torej to, kar smo naredili danes, je tudi dobra praksa za druge," je zaključil premier.
Tiskovna konferenca obeh predsednikov vlad, Janše in Orbana, foto KPV
Tudi madžarski predsednik vlade Viktor Orban je na novinarski konferenci izpostavil dobro in prijateljsko sodelovanje med obema država, pri čemer je dejal, da nas bo iskreno prijateljstvo in sodelovanje še naprej družilo. Spregovoril je tudi o nekaterih drugih aktualnih temah, med njimi o dogajanju na ukrajinsko-ruski meji, zadolženosti evropskih držav, gospodarskem preurejanju na škodo Zahoda in v korist Vzhoda. "Vse to bodo veliki izzivi in skupaj bomo lažje našli odgovore, kot pa, če bo odgovore iskala vsaka država zase," je dejal madžarski premier. Viktor Orban je izpostavil tudi vlogo slovenskega predsednika vlade v času osamosvajana, ter dodal da so v njunih skupnih pogovorih vedno prisotna strateška vprašanja.
V nadaljevanju sta predsednika vlad odgovarjala na novinarska vprašanja."Mislim, da na problem gledamo podobno in če se spomnim razprav Evropskega sveta poleg podražitve energentov, je del vzrokov tudi v preveč hitrem poskusu pri nekaterih korakih, ko gre za takoimenoavni zeleni prehod in tu bo Evropska unija morala najti ustrezno ravnotežje in v prihodnjih odločitvah, nekatere so bile že sprejete, zagotoviti, da zeleni prehod ne bo povzročal oziroma poglabljal energetske revščine in da zato ne bi vse ponovno padlo v vodo, tako kot je že enkrat," je predsednik vlade odgovoril na vprašanje madžarskega novinarja o dogajanjih na energetskih trgih. Spomnil je, da ko je Slovenija prvič vodila svet EU in takrat tudi Evropski svet v letu 2008 je bil zeleni prehod ena od prioritet in visoko na evropski agendi, a potem je prišla gospodarska in finančna kriza in za pet let te teme ni bilo na nobenem dnevnem redu več. "Vesel sem, da je sedaj več treznosti v tem pristopu. Prva zelo pomembna odločitev je v tem pogledu delegiran akt Evropske komisije o taksonomiji, kjer sta naravni plin in jedrska energija vključeni v zeleni prehod kot del rešitve, ker je popolnoma jasno, da brez jedrske energije teh podnebnih ciljev, ki so zastavljeni, ni mogoče doseči," je poudaril slovenski premier. "Konkretnih korakov, da se energetske revščina zmanjša, pa je v Sloveniji kar nekaj. Ravno danes poteka seja DZ, kjer se obravnava zakon, s katerim močno razbremenjujemo porabnike električne energije in drugih energetskih virov, bodisi s subvencijami najranljivejšim porabnikom, bodisi z znižanjem nekaterih dajatev kot je omrežnina, zato da položnice ne bodo tako visoke, kot bi bile sicer, in bi ogrozile standard ljudi in poglobile energetsko revščino," je še povedal premier.
Predsednik vlade @JJansaSDS odgovarja na vprašanje novinarja o uveljavljanju predkupne pravice za hotele Sava. pic.twitter.com/y9tjfxJSpM
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 21, 2022
Na novinarsko vprašanje glede situacije v lendavskih termah in tega, ali bi morala država uveljaviti predkupno pravico ter postati strateški lastnik v Savi, je premier dejal, da o Termah Lendava danes ni bilo govora. "Ta turistični objekt je bil prodan v prejšnjem mandatu in to ne madžarski vladi, ampak privatnemu kupcu, ki verjetno ni nič vprašal madžarske vlade ne takrat in ne zdaj. "
"Kar se tiče uveljavljanja predkupne pravice do nakupa ob prodaji manjšinskega deleža Sava hotelov, ko tuj sklad prodaja ta delež nekemu drugemu skladu pa ravnokar poteka dopisna seja vlade na podlagi predloga, da se dokapitalizira SDH za vsoto, ki SDH omogoča, da uveljavi predkupno pravico. Mislim, da je zvečer tudi seja NS KADa, ker je to eden od subjektov, ki ima tudi pravico uveljavljanja predkupne pravice in upam, da bo tam sprejeta podobna odločitev," je povedal premier ob tem pa opozoril, da je v gradivu na dopisni seji vlade poleg predloga za dokapitalizacijo tudi obveza SDH, da če konsolidira lastništvo, opravi forenzično preiskavo poslovanja teh podjetij skupaj z odvisnimi družbami za preteklih 10 let. "Ni namen države, da postane največji hotelir, kot je to v svetu samo na Kubi, namen vlade je tako, kot je bil izražen tudi, ko smo sklepali koalicijsko pogodbo, in sicer, da se lastništvo konsolidira, koncentrira in potem poišče strateškega partnerja, ki bo v te turistične komplekse tudi vlagal;" je bil jasen slovenski premier. "Tu ne gre za problem nekaj 10 milijonov za manjšinski delež, gre za stotine milijonov, ki jih je treba vložiti, da bodo te turistične kapacitete služile svojemu namenu s konkurenčno ponudbo. Kar se sedaj dogaja, je prvi korak, končni korak pa je dobiti strateškega lastnika na podlagi mednarodnega razpisa oziroma procedure, ki je v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo in ta lastnik mora biti ne nek finančni sklad, ki je to kupil iz špekulativnih namenov, ampak nekdo, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
Novinarska konferenca obeh predsednikov vlad. | Avtor Kabinet predsednika vlade, foto KPV
Na vprašanja glede dogajanja v Ukrajini, je predsednik vlade dejal, da ne samo zadnja dogajanja, ampak dogajanja že prej spremljamo z zaskrbljenostjo, zadnje dogodke pa še z okrepljeno zaskrbljenostjo. "Veliko smo o tem govorili tudi na neformalnem vrhu EU in moj prvi vtis je, da obstaja popolna enotnost v Evropi, da je treba narediti vse, da se situacija de-eskalira, torej da se iščejo mirne rešitve in iz tega vidika kakršnokoli rožljanje z orožjem na mejah z Ukrajino k temu ne prispeva, ampak nas od tega oddaljuje," je dejal premier. Spomnil je, da je v Bruslju javno povedal, da stopnjevanje konflikta na koncu ne bo imelo nobenega zmagovalca. "Če nekdo misli, da lahko dobi vojno, nas zgodovina uči, da je največji poraz zmaga v napačnih vojnah oziroma bitkah, "je povedal predsednik vlade. Dodal je še, da glede na sedanjo stopnjo razvoja tehnologije, še posebej vojaške, kakršnakoli eskalacija konflikta ne prinaša zmagovalca. "Vsi, ki rožljajo z orožjem, bi se morali tega zelo jasno zavedati," je povedal predsednik vlade.
"V vsakem primeru pa že ta situacija, ki je nekje na meji na hibridno vojno, kjer se dogajajo kibernetski napadi, povzroča veliko gospodarsko škodo, ki se bo začela prelivati preko meja Ukrajine na sosednje države in celotno EU, še posebej, ča bo ta situacija trajala, in če bo prišlo do dejanske agresije;" je ocenil slovenski premier. Dodal je tudi, da "imamo različne omejene možnosti vpliva na to, da situacija de-eskalira, smo tudi v pogovorih o mojem obisku v Ukrajini konec tega tedna, če bo situacija to omogočila. Pogovarjamo se tudi s kolegi iz drugih držav članic EU o iniciativi, ki bi mogoče pomagala k de-eskalaciji, a je vse skupaj še v precej začetni fazi. Upamo, da bomo to iniciativo spravili v naslednji korak in da nas to zaostrovanje, ki se dogaja po klasični formuli, ne bo prehitelo," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.
Na vprašanje o odnosih med državama po volitvah, je predsednik vlade dejal, da kar se tiče odnosov med državama, gre za dve prijateljski državi. "Oboji smo v Natu, EU, OECD, schengnu in to prijateljstvo ter sodelovanje ni in ne bo vezano na rezultate volitev, lahko pa pri nekaterih stvareh rečem, da je v zadnjem času sodelovanje s sosednjo Madžarsko, še posebej ko gre za zaščito manjšin, neprimerno boljše, kot je bilo v prvih 20 letih, ko smo podpisali sporazum pred 30 leti. V mandatu 2004 -2008 smo imeli skupne seje vlad, veliko stvari smo se dogovorili, nekatere so bile uresničene, nekatere pa ne. Odkar pa Viktor Orban vodi madžarsko vlado, se je pomoč slovenski manjšini v Porabju povečala za šestkrat, kar govori samo po sebi," je navedel premier. Spomnil je, da je tudi v času migrantske krize leta 2015, takratna slovenska vlada zelo kritizirala Madžarsko zaradi postavitve ograje na meji s Srbijo, a se besede še niso dobro posušile, ko je bila tudi Slovenija soočena z migrantskim valom in je takrat slovenska vlada, ki je bila prej tako kritična, ponižno šla v Budimpešto in prosila za žičnato ograjo. "Madžarska je takrat pomagala in Slovenija je takrat uspela zajeziti val in zavarovati ne samo slovensko, ampak tudi schengensko mejo," je povedal predsednik vlade in dodal, da smo z Madžarsko sposobni sodelovati. "Verjamem, da bomo še naprej živeli v prijateljskem vzdušju, ne glede na barvo vlade na obeh straneh, nas pa izkušnje učijo, da kar se dogovorimo z madžarskim premierjem, to tudi uresničimo," je povedal premier Janez Janša.
Nenazadnje je slovenski premier še dejal, da "tudi mi nameravamo zmagati v Sloveniji in verjamem, da bomo vse dogovore, delno dosežene tudi danes v naslednjem mandatu nadgradili." "Vladi v prihodnje bosta morali sodelovati, saj gre za to, da smo v istem prostoru, delimo isto usodo, je pa lažje sodelovati, če sta na obeh straneh vladi, ki delita podobne evropske vrednote," je dejal predsednik vlade, ki je še izpostavil, da nas "malo skrbi koalicija, ki se je v sosednji državi postavila proti sedanji koaliciji. Vidimo neke čudne primere nostalgije tako za fašizmom kot komunizmom. Slovenci imamo slabe izkušnje z obojim in bi se želeli, da nič od tega ne prevlada," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
