Skupina anonimnih državljanov je enajstega novembra 2022 vložila Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora za prihajajočo predsednico države Natašo Pirc Musar, ptujsko sodnico Biserko Rojic in še proti drugim višjim predstavnikom slovenskega sodstva. V ovadbi je bilo podanih petnajst domnevnih spornih sodb, ki so se vse končale v korist Urada informacijskega pooblaščenca. Urad informacijskega pooblaščenca v vseh primerih nastopa kot TOŽENA STRANKA. V njih so se znašli Telekom (2015 in 2017), SPL (2018, SPL je zastopala odvetniška družba Pirc Musar & partnerji), Ministrstvo za notranje zadeve (2019), Slovenska odškodninska družba (2010),občina Mengeš (2019), občina Žužemberk (2018), Elektroservisi (2010), Sodni svet (2017), Verbund (2019), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (2018), Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanje (2010), Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (2010), Banka Slovenije (2015) in Univerzitetni klinični center Maribor (2022). V njih avtorji ovadbe očitajo, da je šlo do ponareditve podpisov uradnih oseb, vse to pa naj bi ves čas vedeli tako Nataša Pirc Musar kot Mojca Prelesnik. V našem mediju nismo strokovnjaki za preverjanje ponarejanje podpisov, zato nikogar tudi ne obtožujemo, da je to dejanje dejansko storil. Vendar se pojavlja predvsem drugo vprašanje. Zelo verjetno so hoteli avtorji ovadbe opozoriti na omenjene sodbe z namenom, da je lahko prišlo v postopkih do drugih hujših pravnih kršitev. Avtorji ovadbe pa še posebej izpostavljajo sodbe Kapitalske družbe pokojniskega in invalidskega zavarovanja, Agencije za pošto in elektronske komunikacije, ko je bila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Čudi jih, da so bile vse obravnavane 28.4.2010, urad informacijske pooblaščenke pod vodstvom Pirc Musar pa je sodbe prejel že med 30. aprilom in 12. majem 2010. Po mnenju avtorjev bi morali sodbe dobiti komaj za dva meseca kar je ustaljen postopek. "Sodnica Biserka Rojic in Nataša Pirc Musar, vse do danes, pri tem sta obe zlorabljali svoj položaj, dejansko družbeno moč, in zveze, ponarejali in lažirali sodno funkcijo na področju upravnega sodstva iz pristojnosti javnega pooblaščenca RS prav v vsakem postopku, pri tem so pridobili premoženjsko korist vsaj 50.000.000 € in povzročili za 800.000.000 € škode izigranim strankam, ter trajno osramotili Republiko Slovenoje, prav tako so osramotili poštene sodnike," zapišejo avtorje ovadbe. V primeru, da je bila ovadba dejansko vložena, upajmo le, da bodo organi pregona vzeli ovadbo zelo resno in se strokovno lotili postopkov. Glede na obtožbe pa tudi javno pozivamo vse ustrezno strokovne in kvalificirane pravne, ali po njihovem mnenju obtožbe na račun bodoče predsednice države Nataše Pirc Musar pijejo vodo ali ne.
V četrtek, dne 22.12.2022 bo odvetnica Nataša Pirc Musar imela inavugracijo v hramu slovenske demokracije kot bodoča predsednica države Republike Slovenije. V času predvolilne kampanje za predsednika države se je izpostavljalo predvsem vprašljiv poslovni model njenega moža, dolgoletnega poslovneža Aleša Musarja.
V našem mediju pa smo predstavili predvsem sporno ustanovitev njenega podjetja Infohiša. Sporno se nam je zdelo, da je Nataša Pirc Musar vrsto let prisostovala na najvišji evropski ravni pri pripravi zakonodaje o varovanju in dostopanju osebnih podatkov. Na ta način je tudi ustanovila podjetja in postala dobesedno privatizerka dostopanja in varovanja osebnih podatkih v pomembnih slovenskih podjetij in državnih-javnih institucijah. Ugotovilo pa se je tudi to, da je v istem letu opravila storitev za Univerzo v Mariboru kot odvetniška družba Pirc Musar& Lemut Sterle in kot delna lastnica podjetja Infohiše.
S tem pa je kršila tudi etični kodeks Odvetniške zbornice Slovenije, Nataša Pirc Musar pa bi dejansko morala izgubiti svojo odvetniško licenco. A dokler duh Odvetniške zbornice Slovenije varuje avreola njenega daljnega znanca iz Obale, se Nataša Pirc Musar nima ničesar sekirati.
Dvomljivi državljani vložili Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora. Nataši Pirc Musar očitajo, da si je pridobila vsaj 50 tisoč evrov premoženjske koristi in povzročilo škodo državi v višini 800 tisoč evrov!
Nataša Pirc Musar se je v času svojega prepričevanja slovenskih volilcev velikokrat povedala, da ni v nobenih postopkih. Zelo rada je poudarjala, da v njih ni nikoli bila, saj je vedno delala strokovno, neodvisno in "brez dlake na jeziku." Tudi v slovenski javnosti je bilo predstavljeno, da je bilo njeno delo v vlogi informacijske pooblaščenke bilo opravljeno brez napak in strokovno.
Ali je temu res tako? Ali je delovanje urada Informacijskega pooblaščenca RS v času Pirc Musar in aktualne vodje Mojce Prelesnik res vse brezmadežno? Ali res omenjena neodvisna strokovna institucija ni nikoli naredila nobene strokovne napake?
Vse kaže, da del slovenskih državljanov resno dvomi v pravilnost vseh postopkov, ki so se dogajali v času Pirc Musar in Prelesnikove. Mogoče se dvomljivi državljani motijo, vendar težavo predstavlja, da so sploh pričeli dvomiti v ustrezne strokovne odločitve urada Informacijskega pooblaščenca.
Tako je dvomljiva skupina slovenskih državljanov dne 11. novembra 2022 podala Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora. Dvomljivi in zaskrbljeni slovenski državljani so nujno odreditev pripora zahtevali za Natašo Pirc Musar, višjo ptujsko okrožno sodnico Biserko Rojic, proti vsem bivšim in sedanjim sodnikom na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča, vsem javnim pooblaščencem, bivšim in sedanjim namestnikov in svetovalcev, uslužbencem v zgoraj navedenih institucijah ter drugim vpletenim osebam.
Vsebina je grozljiva. Bog ne daj, da se posredovani dokazi izkažejo za resnične. V njej so zapisali sledeče:
"... ker so kot hudodelska družba, ki sta jo ves čas vodili Sodnica Biserka Rojic in Nataša Pirc Musar, vse do danes, pri tem sta obe zlorabljali svoj položaj, dejansko družbeno moč, in zveze, ponarejali in lažirali sodno funkcijo na področju upravnega sodstva iz pristojnosti javnega pooblaščenca RS prav v vsakem postopku, pri tem so pridobili premoženjsko korist vsaj 50.000.000 € in povzročili za 800.000.000 € škode izigranim strankam, ter trajno osramotili Republiko Slovenoje, prav tako so osramotili poštene sodnike. Utemeljitev izhaja iz prilog in komentarjev vsake sodbe. Za sodnike in javne pooblaščence oz. njihove namestnike oz. svetovalce in drugo strokovno osebje, predlagamo dosmrtni zapor, za ostale uslužbenca pa 15 let zapora. Dosmrtni zapor za državne uslužbence na področju sodstva in vrhnje javne funkcije glede varovanja zaupnih informacij je npr predpisan v mnogi državah, npr. v Republiki Francij in vseh državah zahodne demokracije. V mnogih državah izven pa je predpisa na celo smrtna kazen. Predlagamo takojšnji pripor ter odvzem vsega premoženja, zlorabljali so svoje funkcijo za zlorabo in prejemanje podkupnin. Prejemali pa so visoke plače za dnevno korupcijo. Naša skupina se bori za vladavino prava!"
Omenjene besede predstavljajo dejansko hudo obtožbo. V nadaljevanju vam bomo predstavili več sodb sodišč, v katerih je kot tožena stranka nastopal urad informacijskega pooblaščenca. Skupina zaskrbljenih in dvomljivih slovenskih državljanov je izpostavila dobršen del primerov, kjer sumijo, da je prišlo do PONAREDITVE URADNIH SODB!!!
Upajmo res, da se skupina slovenskih državljanov moti. V nasprotnem primeru ne bo to slovenski, ampak mednarodni škandal !!! V pojavljanju dvoma lahko rešitev ponudijo le ustrezno kvalificirani neodvisni pravni strokovnjaki, ali je res prišlo do PONAREDITVE. Enako pozivamo tudi vse ostale kvalificirane neodvisne pravne strokovnjake, da podajo svoje mnenje.
Mogoče sploh ni bistvo, da bi šlo sploh za PONAREDITEV URADNIH DOKUMENTOV. Veliko bolj je verjetno, da se je skupina slovenskih državljanov počutila opeharjene v postopkih proti Uradu Informacijskega pooblaščenca RS in želi na tak način opozoriti na preteklo delo Nataše Pirc Musar kot Mojce Prelesnik. Večino uslužbencev Urada informacijskega pooblaščenca je zelo verjetno postavila uradno prihajajoča prva predsednica države RS Nataše Pirc Musar.
Dvomljivi državljani se sprašujejo, kako je možno, da so bile sodbe od odločanja sodnega senata izdane v obdobju dveh do desetih dni že pri Pirc Musar in Prelesnik? V normalnem postopkih bi sodbe prejel Urad informacijskega pooblaščenca RS komaj za dva meseca!
V svojih prilogah pa posebej izpostavljajo primere iz leta 2010, ko je Urad informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar. Izpostavijo tri sodbe ( Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Agencija za pošto in elektronsko komunikacije, Elektroservisi). Predvsem se jim zdi čudno, da je sodni senat o vseh treh primerih odločal 28.4.2010.
Poleg tega, da obtožujejo uradne osebe ponareditev podpisov se jim je zdelo zelo čudno, da so vse sodbe v Uradu informacijskega pooblaščenca dobili med 30. aprilom in 12. majem 2010. Sami trdijo, da bi za vsako sodbo moralo miniti vsaj dva meseca, ko senat sprejme odločitev. Zakaj se je tako mudilo in to še v tradicionalnem prazničnem času ne obstaja nobena razumna logična razlaga. Še enkrat, sami nikoga ne obtužujemo, da bi res prišlo do ponareditve podpisov in sodb.
Vendar je težava, da del državljanov dvomi v ustrezne strokovne neodvisne postopke tako sodišč kot Urada informacijskega pooblaščenca RS. To pa je zelo resna težava. Nihče si ne želi, da bi slovenski državljani izgubili zaupanje v naše "neodvisne strokovne javne in državne" institucije.
Zato se lahko na lastne oči prepričate o vsebini domnevnih spornih petnajstih sodb v korist Urada informacijskega pooblaščenca RS. Ob vsakem primeru smo vam prvo predstavili obtožbe dvomljivih državjlanov in celotno sodbo o posameznem primeru. Po našem mnenju zelo verjetno ni prišlo do ponarejanj, a je zelo verjetno prišlo v omenjenih petanajstih primerih do hudih pravnih kršitev in oškodovanj tožečih strank proti Uradu informacijskega pooblaščenca.
PRIMERI:
1. TELEKOM SLOVENIJE (2017)
2. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR (2022)
3. BANKA SLOVENIJE (2015)
4. AGENCIJA ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE (2010, vodja urada Informacijskega pooblaščenca je bila Nataša Pirc Musar)
5. KAPITALSKA DRUŽBA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (2010, v času sodbe je urad Informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar)
6. MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT (2018)
7. VERBUND (2019)
8. SODNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE (2017)
9. ELEKTROSERVISI (2010, sodba je bila izdana v času, ko je urad informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pir lkc Musar)
10. OBČINA ŽUŽEMBERK (2018)
11. OBČINA MENGEŠ (2019)
12. SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA (2010, sodba je bila izdana v času, ko je urad Informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar)
13. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (2019)
14. SPL ( 2018, tožečo stranko je zastopala ODVETNIŠKA DRUŽBA PIRC MUSAR & partnerji)
15. TELEKOM (2015)
Luka Perš
Komentarji (2)
Jan 23, 2023
0
Izpod katerih kamnov je prilezla ta satanska združba?
Jan 23, 2023
0
Dno je nad nami....