Ali je vrhniški Kemis moral zgoreti zaradi vpletenosti italijanske ekomafije? V preteklosti so se že pojavljale informacije, da je Kemis del svojih "vzporednih poslov" opravljal za italijanska podjetja za predelavo odpadkov. Njihovo lastništvo pa bi naj bilo močno povezano s člani italijanskih mafijskih skupin. Tudi naši tuji obveščevalni viri so nam potrdili, da so sporne povezave in posli Kemisa z italijanskimi mafijskimi podjetji pod lupo italijanskih preiskovanec organov pregona, Olafa in Eurojusta. Kot so se aretacije zaradi zlorab evropskih sredstev na področju okoljskih projektov zgodile na Hrvaškem jih lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo tudi v Sloveniji. Srbski medij Magazin Tabloid je razkril, da je italijanska mafija le v poslih z nafto, plinom, elektriko zlorabila vsaj štiri milijarde evrov nepovratnih sredstev. Podobne milijarde evrov nepovratnih sredstev z evropskih skladov pa so obrnili tudi v poslih z nedovljenimi in sumljivimi odpadki škodljivimi za okolje. Spomnite se samo na film Gomora ali pa na smetarska odlagilišča v italijanskem sicilijanskem mestu Neapelj. Pri tem sta italijanski ekomafiji Slovenija in Hrvaška z balkanskim kraljem smeti Petrom Pripuzom kot članici Evropske Unije prva izbira. V enem izmed člankov pa smo tudi opazili, kako je eno izmed mafijskih smetarskih podjetij v bližini Benetk izdajalo fiktivne dokumente hčerinskemu podjetju Petrola na Hrvaškem, Petrolu Zagreb. Smetarski mafijci iz Italije pa so smeti zakopali preko meje na slovenskih kmetijskih površinah in v gozdu. Skupaj so zakopali do 1700 ton sumljivih odpadkov. Sploh nas ne preseneča, da se je to dogajalo v (para) državnih podjetjih s pomočjo njihovih hčerinskih družb. Lahko si še tako zatiskamo oči, ekomafija predstavlja enega najhujših problemov v sedanji družbi! Slovenija je spet ena najbolj pomembnih tranzitnih držav za sumljive posle z odpadki italijanskih mafijcev. Na to so opozorile tudi uradne italijanske institucije organov pregona. Pojav ekomafije ni hec, pa tudi dokazujejo vsakoletna poročila o ekomafiji italijanske nevladne organizacije Legambiente. "Slovenija nima mafije, mafija ima državo!", je že pred leti razkril balkanski bojevnik Anastazij Martinčič.
V preteklosti smo v Sloveniji lahko spremljali "prvomajske goreče krese" na različnih lokacijah, ki so namenjene predelovanju in shranjevanju odpadkov. Gorelo je v Lenartu, Ljutomeru, v ljubljanskem Zalogu in na Vrhniki. V maju 2017 smo bili priča enemu najbolj grozovitih požarjev v vrhniškem podjetju Kemis v lasti Gorenja. V preteklosti pa sta bili lastnici Kemisa hčerinski družbi Gorenja, Surovina in Ecoinvest Gorenje. Surovino so kasneje prodali kralju banan Izetu Rastoderju, družbo Ecoinvest pa pripojili nazaj k matični družbi Gorenje.
Kaj vse so do zdaj v primeru Kemis uradno zatajile "neodvisne, strokovne, javne" institucije je škoda izgubljati besed. O tem se je ogromno pisalo v preteklosti v slovenskih medijih. Sedaj se s Kemisom in njegovim obratovanjem bori vodstvo vrhniške občine pod vodstvom Danijela Cukjatija (SDS) razkriva Nova24tv v članku z naslovom Vrhniški župan: Kemis ni uspel dokazati, da ne predstavlja nezakonitega tveganja za okolje. V omenjenem članku so zapisali sledeče:
"V času pisanja članka Igrajo se z življenji: Zdravniki ne vedo, s čim so se zastrupili gasilci, ker Kemis skriva podatke! smo izvedeli, da so določeni pomembni posamezniki iz Italije prejeli več anonimnih klicev, ki so namigovali, da je Kemis sodeloval z neapeljsko mafijo Camorro, ki naj bi svoje odpadke prodajala tudi na Vrhniko."
Obveščevalni namig iz tujine: Kemis je bil povezan v "vzporednih poslih" z mafijskimi smetarskimi podjetji iz Italije! Bo kmalu tudi Slovenija doživela "evropsko usodo" kot Hrvaške zaradi zlorabe evropskih sredstev na področju okoljskih projektov?!
Že nekaj časa se pojavljajo namigovanja in govorice, da so v Kemisu potekali tudi "vzporedni posli". Po naših poizvedovanjih v lokalnem okolju so tudi do nas prišle govorice, da bi naj z njihovih kemičnih spojin nastajale sintetične droge.
Zelo verjetno so to opravljali za italijanska smetarska podjetja povezane z italijansko mafijo. Obrnili smo se tudi na naše tuje obveščevalne vire. Povedali so nam, da so v Italiji in v nekaterih evropskih institucijah že obveščeni o spornem sodelovanju Kemisa z italijansko in balkansko t.i. ekomafijo. Pri tem so tudi dodali, da jih pri tem ni rešil požar iz leta 2017.
Mi v našem uredništvu ne posredujemo nobenih dokazov, zato res lahko gre v primeru Kemisa tudi za govorice njihove poslovne konkurence. Je temu res tako? Morate vedeti, da je bil Kemis ves čas pod patronatom do leta 2019 (para) državnega podjetja Gorenje in hčerinskih družb (Surovina, Ekoinvest Gorenje). Trenutni kitajski lastniki Gorenja pa so v januarju letos razkrili, da namerevajo Kemis prodati. Le komu in zakaj? se lahko vpraša vsako izmed vas.
Kot boste prebrali v nadaljevanju, je italijanska mafija od 70.ih let prejšnjega stoletja skrbela, da se je oprani denar spreminjala v legalnega. V preteklosti smo že razkrili, da so italijanska mafijska podjetja le na področju elektrike, plina, nafte s pomočjo drugih podjetij si pridobila za več kot štiri milijarde evrov nepovratnih sredstev s skladov EU. Podobno številko, štiri milijarde evrov je italijanska mafija na račun evropskih sredstev obrnila v poslih z odpadki. Spet so glava vez za italijansko mafijo države zahodnega Balkana. Predvsem Slovenija in Hrvaška kot članici Evropske Unije. Italijanska mafijska smetarska podjetja pa se tudi množično iz juga Italije selijo na severni del Italije. Kot je italijanska mafija povezana z balkansko elektro-energetsko hobotnico je povezana tudi s t.i. balkansko smetarsko hobotnico. V njej že dlje časa igra osrednjo vlogo Hrvat Peter Pripuz, kralj balkalskih smetišč. Vse kaže, da so tudi v Bruslju opazili, da denar davkoplačevalcev EU izginja neznano kam. Ne smemo pozabiti tudi na hčerinske firme Kemisa v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. Prav Hrvaška je bila v preteklih dveh letih osrednja tarča Olafa, Eurojusta in drugih evropskih institucij zaradi zlorab finančnih sredstev EU na področju okoljskih projektov. Zaradi razkritih afer pa so morali svoj položaj zapustiti tudi nekateri ministri sedanje Plenkovičeve vlade. Tudi na prisotnost t.i. ekomafije v Sloveniji pa so opozorili tudi ustvarjalci oddaje Ekstravizor na TV Slovenija z naslovom Odpadki v ognju.
V sporne posle ekomafije vpleten hčerinska družba Petrola, Zagreb Petrol!?
Italijanski medij Il gazetino pa je v članku Il paradiso dei rifiuti delle aziende nei boschi in Slovenia: «Roba lì sotto da 20 anni, tonnellate di pellame, gomma, plastica...» leta 2022 zapisal, da so beneška smetarska podjetja v gozdu na slovenski strani meje nepooblaščeno zakopali 1700 ton materialov iz vrst usnja, gume in plastike. Med osumljenci se je znašel tudi Matej Bizjak iz Kopra.
Kriminalna združba je delovala vedno na isti način. Med kontrolami so tako na vrhu naložili t.i. neškodljive odpadke, na dnu vsakega tovora pa so bili skriti najbolj nevarni odpadki. Na lažnih dokumentih je bil kot prejemnik odpadkov napisano hrvaško hčerinsko podjetje slovenske (para) državne družbe Petrol, Skupina Petrol Zagreb. Po ugotovitvah slovenske policije omenjeni tovornjaki niso nikoli prispeli v Zagreb. Večino nevarnega tovora je končalo na kmetijskih površniha in v gozdu v Sloveniji.
Spet se pojavlja hčerinsko podjetje (para) državnega podjetja z močnim lastniškim deležem države. Tega, da ni vedel nihče ne v vodstvu hčerinske družbe ali vodilni v Petrolu spominja na kolektivno amnezijo spomina vodilnih na GEN-I pri njihovih balkanskih poslih. A res verjamete, da so mafijska smetarska podjetja iz Italije izbrala Petrol naključno. Niti malo.
Slovenija je ena najbolj pomembnih tranzitnih držav za ekomafijske posle!
Nekdanji politik in dolgoletni profesor na Fakulteti za varnostne vede Bojan Dobovšek je v kolumni z naslovom Ekomafija ali zgodba o evoluciji mafije skozi trgovino z odpadki dne 24. julija 2017 na Portaluplus razkril in razložil delovanje ekomafije. Mafija je z ustanovitvijo sistema slamnatih podjetij vstopila v legalno gospodarstvo. V naslednjem koraku je šlo za povezovanje in prehoda v politiko s promoviranjem delovanih mest in gospodarstva na lokalnem nivoju. Sledil je proces finančnih injekcij (opranega denarja) s katerim so penetrirali sektorje gospodarstva.
"V novem tisočletju pa so se osredotočili na javni sektor in sredstva EU (med največje zaslužke sodi trgovina z odpadki). Kot smo ugotovili, v tem tisočletju delujejo odkrito, v legalni sferi, z uporabo mafijskih metod, kot sta uporaba sile in zakona molka (omerta)," zapiše Dobovešek.
Naša država se je že večkrat pojavljala kot ena izmed najbolj pomembnih tranzitnih držav na področju trgovine s prepovedanimi drogami, predvsem kokaina. Vemo pa tudi legalizirati sporno balkansko energetsko plinsko naftno hobotnico, a ne GEN-I in Petrol?
Ali je tudi Slovenija na področju ekomafije ena ključnih držav za izvajanje kriminalne dejavnosti na področju spornih poslov z odpadki in drugih spornih okoljskih poslov v režiji podjetij z lastništvom mafijskih članov iz Italije? Lahko si v naši državi še tako nekateri zatiskajo oči, je odgovor pritrdilen. Ni čudno, da se je v preteklosti pojavila izjava, da je Ljubljana raj za italijanske mafijce.
V italijanskem mediju Juorno so v članku z naslovom Operazione Green Tuscany, traffico di rifiuti tra Italia e Cina via Slovenia: circa 100 indagati tra italiani e cinesi z dne 19.9.2019 razkrijejo, kako so slovenska podjetja v Sloveniji poskrbela, da so se odpadki italijanske mafije znašli na Kitajskem. V akciji Zelena Toskana sta Europol in Eurojust skupaj s pomočjo italijanske policije odkrila hudodelsko združbo, ki je preprodajala plastične odpadke iz Italije na Kitajsko preko Slovenije. Nedovoljeni tekstilni odpadki so iz italijanskih pristaniških mest Genova, Livorno in Trst bili namenjeni v Afriko.
Podjetja, vpletena v to nezakonito dejavnost, so delovala tudi kot posredniki in prevozniki v vzporednem sistemu preprodaje plastičnih odpadkov. Mafijci iz Italije so si Slovenijo izbrali za tranzitno državo na Kitajsko. Slovenska podjetja so uporabljale lažne dokumente italijanskih mafijskih smetarskih podjetij o pravilnem recikliranju odpadkov. Člani kriminalne združbe so bili italijanskega, slovenskega in kitajskega porekla.
V poročilu italijanskega protimafijskega urada iz leta 2019 je opisana akcija "Fake code" 1839. V oktobru 2017 je finančna policija Trevisa kazensko ovadila 25 oseb, ki so bili iz različnih razlogov odgovorni za okoljske zločine. Očitali so jim, da so premestili 16 tisoč ton posebnih odpadkov. Podjetje je za zaščito svojih poslov uporabilo tudi tuja podjetja.
Pri svojem delu pa so uporabljali nepooblaščene mesta za začasno skladiščenje in kasnješo predelavo odpadkov v Venetu in Pugliji. Sporno italijansko podjetje je za svoje posle uporabljalo dve slovenski in eno švicarsko podjetje. Omenjena tri podjetja pa so poskrbela, da so fiktivno dokumentirala izvoz sumljivih odpadkov.
Problematika ekomafije v Slovenije ni od včeraj. Dogaja se mimo vas že vrsto let. Dogajanje in vplivi ekomafije je opisan v knjigi Korupcija kot pereča oblika okoljske problematike v Republiki Sloveniji. Zbirko tekstov sta uredila Bojan Dobovšek in David Smolej. Kot piše dr. Katja Eman je posebnost ekološke kriminalitete v tem, da gre za dokaj novo področje in posamezne oblike nove oblike kriminalitete ter da se še vedno nenehno spreminja. Gre za dejanja, ki imajo daljnosežne in nepredvidljive posledice, zato je težko dokazati obstoj neposredne nevarnosti in še težje dokazati vzročno zvezo in krivdo storilca. Slovenski organi pregona, veselo na delo. Kje je spet Sova, da dovoli italijanski mafiji preko slovenskih družb opravljanje umazane smetarske dejavnosti?!!!
Italijanska mafija je na slovenski trg vstopila predvsem s pomočjo naše klasične obalne mafije. Po vzoru kot je nekoč vstopala preko posojilne službe Casino Portorož. Ne pozabite, da je naša klasična obalna mafija ugrabila dobršen del slovenskih paradržavnih skladov in njihovih derivatov. Že vrsto let mešetarijo z našimi podjetji kot npr. Gorenje-Istrabenz. Čudežno sta ustanovila predhodnika GEN-I, potem pa ostala oba brez njega. Spet smo tu pri obalnikih! Spet kaj dela SOVA?!
Luka Perš
Komentarji (4)
May 23, 2023
3
Catastrophica ali pač ne? Običajno v Udbokučanistanu je tudi, da se po požarih, ki so se zgodili serijsko, eden za drugim po Sloveniji ni odkrilo nikakršnih(skorajda) negativnih vplivov na okolje, torej na zrak, zemljo in vodo in ljudi. Vse lepo pravljično kot pred požarom, nikjer ne preganjajo nikogar, čeprav vsak drugi trot v deželi ve, da so bila huda onesnaženja, nacionalne institucije pa so skrbno tiho, inspektorji nič, NIJZ nič, ARSO nič, Inst.za varno hrano še manj, samo nekaj odbleketajo in to je to... JOJ bo še hudo.
Mar 19, 2023
3
ŠLAMPARAJ IN KORUPCIJA Večina podjetij iz obravnavanih vsebin je najverjetneje lastnik mednarodnih standardov ISO. Za kakovost ISO 9001 in za Okolje ISO 14001 v pripadajoči veljavni verziji. Veljavnost in skladnost periodično presojajo podjetja sama, presojajo jih mednarodne institucije ki so certifikat izdale in presojajo jih velika podjetja, ki z njimi delajo posle. Naših, slovenskih inšpekcijskih državnih služb za vsebine teh standardov sicer raje ne omenjam, pa vendar je jasna stvar, da igrajo pomembno vlogo - samo niih bi moral še nekdo nadzirati-jasno kot beli dan. Torej kaj hočem reči- nekdo, neke institucije ne opravljajo svojega dela tako kot zahtevano z zakoni, uredbami in pravilniki, skratka, šlamparija na visokem niviju. Niti ena kila ali liter nevarnih in strupenih odpadkjov se ne bi mogla zgobiti, če ne bi bilo korupcije, kriminalnega dela, šlamparije in malomarnosti in korupcije državnih inštitucij. Kar se pa tiče samih standardov ISO - to pa je rahlo smrdeča zadeva, saj so udeležene tudi tuje institucije, za katere delo opravljajo večinoma domači ljudje...
Mar 13, 2023
4
Pa naj še kdo reče, da nam kaj manjka ali da kaj nimamo!
Mar 12, 2023
12
Slovenske institucije, ki bi morale vedeti in ukrepati, pa se ne zgodi ne eno in ne drugo kljub temu , da je nadzor lahko zelo enostaven. Med enostavnostmi je lhako tudi certificiranje vseh slovenskih kemisov po zahtevah ISO standardov za kakovost in za okolje in za upravljenje preko medčloveških odnosov - pa se tega nihče nikjer niti spomni ne. Institucionalnih inšpektorje pa ne omenjam, ker si niti nazova ne zaslužijo, kaj šele plače z njihovimi skorumpiranimi šefi vred... g.Cukjati je absolutno ogroženo človeško bitje in mu želim veliko sreče.