Ali se je v zadevi Varezič odkrilo še eno nezaslišano dejanje sodnice Nataše Tomazini Tonejc? V eni izmed sodnih zadev v katera sta bila vpletena Blaž Ždrnja in obalni odvetnik Niko Varezič je po pričevanju Ždrnje sodnica Nataša Tomazini Tonejc "pozabila" zakleniti sodno dvorano. V času odklenjene sodne dvorane pa je po njej postopal Niko Varezič in spreminjal vsebino zapisnika! Vse to se je dogajalo v prostorih okrajnega sodišča v Piranu. Svoje navedbe Žvrdnja tudi potrjuje s svojimi dokumenti. Nič, kdor je del ekipe akterjev grobarja dela slovenskega pomorstva si lahko v naši državi privošči vse. Jebiga, pač je Obala država v državi! Čas je za ukrepanje!
V zadevi Varezič se je zelo izpostavil državljan Blaž Ždrnja. Tokrat nam predstavlja nove podrobnosti o svojih dolgoletnih pravosodnih težav in postopkih. Skupni imenovalec njegovih sodnih težav je obalni odvetnik Niko Varezič. Z njim Žrdnja verjetno bije že dvajset let sodne bitke. V našem mediju smo v člankih ( DODAJ ČLANKE) predstavili delovanje obalnega odvetnika Vareziča in njegovih zaveznikov v osrčju obalnega pravosodja. Med njimi se tudi pojavlja večkrat obalna sodnica Nataša Tomazini Tonejc.
Kako se je Blaž Žrdnja zapletel v novo pravosodno tegobo?
Dne 23. julija 2005 je po besedah Žvrdnje organizirana oseba odvetnika Nika Varezića, Marolin Ivan, stanoval na Kampolinu 57 in je na ta dan hudo žalil in obrekoval Žvrdnjo. Pred tem pa mu je tudi grozil. Med drugim mu je povedal, da ga bo ustrelil in da nima samo ene pištole, ampak tri. Po teh besedah se je Marolin opravil v hišo po svoje strelno orožje. Na kraj dogodka so prišle tri policijske patrulje, ampak niso hoteli preiskati Marolinove hiše. To se je dogajalo večkrat.
Dne 27. julija 2005 je Žvrdnja ponovno poklical policijo zaradi groženj in obrekovanja Marolina. Pred policijo pa je Marolin povedal Žvrdnji »Pojdite nazaj, od kod ste prišli? Kaj sploh iščeš v Sloveniji? Zakaj pa si tukaj in kradel si, ko si bil na carini?«
Kazensko je Žvrdnja zaradi tega kazensko ovadil Marolina, ampak policija je rekla, da mora Žvrdnja vložiti zaradi besed Marolina zasebno tožbo. Žvrdnja je to tudi storil in je pričel teči tudi kazenski postopek pod opravilno številko K 230/2005.
Stara naveza Tomazini Tonejc- Varezič spet po svoje kršila sodni proces? Tomazini Tonejc nalašč pustila odprto sodno dvorano, da je Varezić izbrisal sodni zapisnik?!
Sedmega marca 2008 je bila prva obravnava v omenjeni zadevi. Na tej obravnavi Marolin ni priznal krivde in se je izrekel za nedolžnega. Žvrdnja je predlagal, da se kot priče zaslišijo policiste PP Piran in Mileno Tigeltijo.
Odvetnik Niko Varezič, osrednji kreator zgodbe pa je bil zastopnik Marolina. Varezič je kot priče predlagal neznane delavce. Sodišču se je tudi zavezal, da bo naslove delavcev, ki bi pričali v korist Marolina posredoval v osmih dneh. Vendar do tega ni prišlo, saj je sodnica Tomazin Tonejc obravnavo v tem primeru preložila na 11. april 2008. Sodni postopek je potekal pred izolskim okrajnim sodiščem, ki spada pod jurisdikcijo piranskega okrožnega sodišča.
Žvrdnja je predlagal, da Marolin položi varščino zaradi suma, da bo pobegnil na Hrvaško, ker je hrvaški državljan. Sodnica Tomazini Tonejc je ta predlog zavrnila.
Enajstega aprila 2008 Tomazini Tonejc postopek vodila nezakonito in nepošteno. Na tej obravnavi so bili zaslišani delavci, ki jih je predlagal Varezič. To so bili Mile Angelov, Refik Šarić in Kolevski Nenad. Po besedah Žvrdnje te priče SPLOH NISO BILE!!! na kraju dogodka.
Isto je Žvrdnja predlagal, da se pri delodajalcu Konstandinov d.o.o. Izola opravi poizvedba, kje so se omenjeni delavci tisti dan nahajali 23.5.2005. Vendar je Tomazini Tonejc zavrnila vse bistvene predloge Žvrdnje, saj ni dovolila poizvedbe.
Pomembno je, če bi se to opravilo, bi se hitro ugotovili, da omenjene priče niso bile na kraju dogodka in bi se ugotovilo, kje so delali tega dne. Ugotovili bi se tudi lahko, da so svoje delovne obveznosti opravljali na črno. Sodnica Tomazini Tonejc ni dovolila, da bi Žvrdnja postavljal vprašanje in da bi dobil odgovore na svoja vprašanja.
Obravnava se je spet preložila na 23.5.2008 na izolskem sodišču. Na tej obravnavi so se spet dogajale po besedah Žvrdnje neverjetne stvari. Žvrdnja nam priloži dokument Policijske postaje Piran z dne 5. marca 2008. V njem so zapisali, da so prišli na kraj dogodka ter da so Žvrdnjo napotili na zasebno tožbo. Sami pa niso naredili nobenega uradnega zaznamka, ampak je bila zadeva zabeležena v Poročilu o opravljenem delu policistov. V zapisniku je omenjeni tudi neznani delavec, a to ni bil nobeden izmed tistih delavecv, ki jih je predlagal Varezič. Delavcu na omenjenem prizorišču je bilo ime Štefan Zver, ki pa je sedaj že pokojni.
Ko je sodnica Tomazini Tonejc ugotovila, da ima vse bistvene dokaze za obsodilno sodbo Marolina si je izmislila po besedah Žvrdnje novo zvijačo. Določila je deset minutni odmor. Po tem odmoru je odšla v spodnje nadstropje sodišča v Izoli in je pustila prazno odklenjeno sodno dvorano, v kateri je potekala razprava. To popolnoma brez nadzora. Kolikor imamo izkušnje z obiskovanjem sodnih dvoran, v njo ne sme nihče če v njej ni sodnikov ali sodelujočih zaposlenih strokovnih sodelavcev sodišča. V prazno dvorano brez nadzora je vstopil Varezić. Ker se je Žvrdnja bal, da bi mu Varezič vzel dokumente ga je opazil, kako je Varezič brisal zapisnik obravnave. To je vedel varezič sam zelo dobro, saj je bil v preteklosti zaposlen kot sodnik za prekrške v Izoli. Po prihodu sodnice Tomazini Tonejc je ugotovila, da je bil zapisnik obravnave izbrisan v celoti.
Sodnica je ugotovila, da po odmoru ni pristopil Marolin, saj mu je zaradi padca sladkorja v krvi bilo slabo in je rabil zdravniško pomoč. Njegov zagovornik Varezič pa je poskrbel za prevoz svoje stranke.
Sodnica Tomazini Tonejc ni hotela zapisati v zapisnik zahteve Žvrdnje. Med drugim je zahteval, da zapiše, da se v času krajšega odmora zbolela tudi zapisnikarka na obravnavi. Tako je vse sodelujoče akterje povabila, da še naprej sodelujejo v postopku v interesu zakonistosti in ekonomičnosti.
Žvrdnja trdi, da je Tomazini Tonejc zelo dobro vedela, da na izolskem sodišču ni organizirane varnostne službe oz. takrat je ni bilo. Vendar je Žvrdnja imel v preteklosti že več srečanj z omenjeno sodnico, ki je vedno zaklepala svojo dvorano v Piranu, pa če tudi je bil varnostnik oddaljen le pet metrov.
Žvrdnja trdi, da bi morala Tomazini Tonejc po tem dogodku obvestiti policijo in kriminaliste, kdo je izbrisal zapisnik naroka. Policija pa bi v tem primeru morala zaslišati sodnico, zakaj je pustila dvorano odklenjeno.
Vse to ni hotela zapisati in je obravnano preložila 20.6.2008. Na tej obravnavi ni dovolila spet izvedbe dokazov Blaža Žvrdnje in policisti se niso več spominjali, da so obravnali omenjni dogodek. Tomazini Tonejc je zavrnila vse dokazne predloge Žvrdnje, da se zasliši pričo Peter Olah.
Marolin velja za hišnega gradbinca za nekatere Varezičeve gradbene projekte. Nekaj časa je živel tudi na Kampolinu 57 kot sosed oz. podnajemnik v Varezičevem stanovanju. Vzrok za prihod policije so bile izrečene grožnje Marolinovega delavca Štefana Zvera, ki pa je kasneje umrl.
Na tej obravnavi je zavrnila dokaze. Predlagal je, da se zasliši Petra Olaha, ki je bil delavec na črno in pod nadzorom Marolina. Zahteval je zaslišanje policistov Ensada Nadarjevića in delavca Matic Matko. Po besedah Žvrdnje so takrat na Varezičevem objeku potekali dela, ki so trajale šest mesecev. Žvrdnja trdi, da so vsi delavci takrat delali na črno.
Zaradi vseh teh dejstev in neizvedbe dokazov Žvrdnje je Tomazini Tonejc zavrnila njegovo zasebno tožbo in izdala oprostilno sodbo za Marulina.
Žvrdnja se je pritožil zaradi razsodbe sodnice Tomazini Tonejc na koprsko višje sodišče. Višje sodišče je dne 13.10.2008 ugodilo pritožbi Žvrdnje in vrnilo zadevo nazaj na sodišče prve stopnje. V svoji odločitvi so zapisali, da mora sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju ugotoviti dejansko stanje.
Ponovno je omenjeni primer v roke dobila sodnica Tomazini Tonejc. Da bi se rešila primera, je dajala videz, da se o zadevi nekaj odloča. Žvrdnja je na ponovnem sojenju zahteval, da se predloži zdravstveno potrdilo tako zapisničarke kot Marolina. A je sodnica Tomazini Tonejc to zavrnila. Po besedah Žvrdnje je spet preprečila predstavitev ključnih dokazov. V svoj zagovor je povedala, da gre za žalitev sodišča in da Žvrdnji lahko izreče denarno kazen. To ni bila prva grožnja Tomazini Tonejc Žvrdnju, saj mu je to počela v več drugih postopkih, ki jih je obravnala v zvezi z Žvrdnjo. Zaradi tega je Žvrdnjo tudi finačno kaznovala s 322 evri. Kaznovanje Žvrdnje je zahteval Varezić.
Po tem je sodnica Nataša Tomazini Tonejc se je po besedah Žvrdnje še enkat zlagala in omenjeni primer zavlačevala, da je zadeva absolutno zastarala. Naslednji dan je izdala sklep o zastaranju primera. To se je zgodilo dne 4.11.2011.
Sodnica Tomazini Tonejc je po besedah Žvrdnje s hudim kršenjem in nezakonitim postopanjem šestega člena ESČP (pravica do poštenega sojenja) nezakonito oškodovala proračun in je nezakonito tesnemu prijatelju Niku Vareziču zaslužek, ker so tudi njegovi stroški bremenili proračun. Dokaz je predstavljeni račun in je Varezič zaradi zastaranja zadeve dobil 1.194,95 EUR s proračuna RS.
Sodnica Nataša Tomazini Tonejc v zadevah Blaža Žvrdnje ni hotela izvesti nobenega dokaza v preteklih dvajsetih letih. Po besedah Žvrdnje ga je v tem primeru kaznovala po prepričanju Žvrdnje, da bi ga finančno izčrpala, maščevala in ustrahovala, da se ne bi več upali opazarjati na pravosodni kriminal. Ob tem dodaja, da se pravosodni kriminal nad njim izvaja že 25 let in se ne ustavlja, ampak se stopnjuje.
Njen spis opravilna številka K 230/2005, K 116/2009 in K 4441/2010 je težak pet kilogramov in 286 gramov.
Žrtev Vareziča trdi, da je eno redkih poštenih sojenj doživel pod vodstvom sodnice Lidije Medvešček
POŠTENI POSTOPEK ZS 340331/2010-01 na okrajnem sodišču v Piranu. Niko Varezič mlajši je lažno prijavil Žvrdnjo zaradi groženj, po zakonu je šlo ZJRM-1 6/1. Postopek je vodila sodnica Lidija Medvešček je za razliko od Tomazini Tonejčeve vodila skrbno, podrobno in pronicljivo. Je v roku od petanjstih minut ugotovila, da se je Niko varezič mlajši najmanj trikrat zlagal.
Celotna obravnava je trajala osem in dvajset (28-minut). Njen spis je zelo tanek in hitro rešen. Težak le 104 grame. Po besedah Žvrdnje če bi več njegovih postopkov vodila sodnica Medveščkova, bi se lažnivci na daleč izogibali sodišča.
Kot vsakdo ve, je krivo pričanje pred sodiščem kaznivo dejanje. Tudi trdi, da bi bilo manj sodnih zaostankov, če bi bilo v Sloveniji več sodnic kot je Medveščokva.
Gospa Ldija Mdveščak , če si kriv ali pa ne.
Dokumenti:
Luka Perš