V spletnem mediju Forbes smo pred dnevi prebrali novico z naslovom »Slovenski podjetnik leta je znanstvenik z dušo podjetnika«. Tako so razkrili, da je bil na 10. kongresu podjetništva za podjetnika leta izbran ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, Mark Pleško.

Dr. Marko Pleško, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Cosylab. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)

Kongres je Pleška, ki je Cosylab ustanovil leta 2001, opisal kot »znanstvenika z dušo podjetnika, ki s podjetjem Cosylab piše prihodnost svetovne medicine. Njegova vizija presega meje laboratorijev in držav. Rešuje življenja in dokazuje, da lahko tudi iz majhne Slovenije vodimo velike preboje človeštva,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Sporna pogodba oziroma ponudba med slovenskim podjetjem Cosylab in ruskim inštitutom Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS. (Foto: Posnetek zaslona- bralec Prava.si)

Vendar v našem uredništvu že vsaj dobro leto posredujemo sporno dokumentacijo o podjetju Cosylab, iz katere je mogoče sklepati, da je podjetje prejelo določena sredstva z ruskih znanstvenih inštitutov, ki se predstavljajo kot neodvisne civilnodružbene organizacije, a so financirane s strani ruskih davkoplačevalcev.

Kot kažejo naše ugotovitve, je do določenih pogodb prišlo že po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.

Morebiti smo na sledi enemu hujših mednarodnih-notranjih škandalov sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Dejstva, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka in ki so podprta z dokumentacijo, bi morala po objavi tega članka sprožiti urgentno reakcijo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sprožiti preverjanje denarnih tokov podjetja Cosylab z njihovimi poslovnimi deležniki s strani Urada za preprečevanje pranja denarja.

Del politične odgovornosti za trenutno stanje, v katerem lahko podjetje z občutljivimi povezavami do ruskega državnega kapitala nemoteno deluje, nosi tudi vlada dr. Roberta Goloba.

Službe, ki bi morale takšna tveganja zaznati in nasloviti – kot sta Urad za preprečevanje pranja denarja in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) – niso ukrepale, čeprav so bile javno opozorjene na sporne elemente poslovanja podjetja Cosylab. Kot vse kaže, je slovenska država, kljub množici opozoril o obvozu sankcijskih pravil in tveganju prenosa občutljive tehnologije v Rusijo, odpovedala pri osnovni dolžnosti zaščite nacionalne in evropske varnosti.

Alarmantni finančni podatki podjetja Cosylab!???

V tem kontekstu je treba omeniti tudi vlogo določenih predstavnikov stranke Socialnih demokratov (SD), ki že vrsto let tvorijo gospodarsko-politični ustroj v slovenskem državnem in paradržavnem gospodarstvu. Med njimi izstopa Sandi Češko, dolgoletni vplivni akter gospodarskega krila SD, ki je od leta 2021 tudi nadzornik podjetja Cosylab.

Njegovo dolgoletno poslovno ozadje v podjetju Studio Moderna je sicer znano, a zdaj se njegovo ime znova pojavlja v povezavi s podjetjem, ki sprejema milijonske avanse iz ruskega državnega proračuna. Samo pogodba z BINP predvideva vnaprejšnje plačilo v višini 1.207.950 dolarjev – neposredno ob podpisu pogodbe. Češko je kot nadzornik dolžan poznati ključne projekte in tveganja podjetja – še posebej kadar vključujejo države pod sankcijskim režimom. Kot boste videli, leta 2023 pa je Češko postal tudi član uprave podjetja Cosylab.

Sandi Češko. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in bralec Prava.si)

Finančni izkazi Cosylaba za poslovno leto 2022/2023 pa razkrivajo še bolj zaskrbljujočo sliko. Kapital podjetja se je v enem letu znižal za več kot 6 milijonov evrov – iz 17,4 mio na 11,2 mio evrov.

Drastičen porast kratkoročnih finančnih obveznosti in alarmantni kazalnik finančnega vzvoda – kar 123 %. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)

Tukaj lahko opazite, da je več kot 65 % prihodkov podjetja Cosylab izven EU, kar lahko podpira domnevo o občutni izpostavljenosti podjetja nerazkritim trgom (vključno z Rusijo). (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)

Podjetje je leto 2023 zaključilo z izgubo v višini kar 5.887.025 evrov, kar pomeni dramatičen obrat od skoraj 3 milijonskega dobička leto prej. Kratkoročne finančne obveznosti so zrasle s 1,13 mio na več kot 4,34 mio evrov – med drugim zaradi 4,5 milijona evrov posojila, ki je bilo zaradi kršitve pogodbenih določb v celoti preknjiženo med kratkoročne obveznosti.

Slabitev naložbe v Advanced Oncotherapy za več kot 2,9 milijona EUR – v enem letu skoraj v celoti izničena. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)

Posebej izstopajo tudi slabitve finančnih naložb, ki so v letu 2023 dosegle 6,6 milijona evrov – več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za popolne odpise investicij v odvisne družbe na Kitajskem, Japonskem in v Ukrajini, kar pomeni 100 % izgubo vrednosti teh naložb.

Posojilo je bilo zaradi kršitve pogojev v celoti preknjiženo kot kratkoročna obveznost, kar kaže na finančno nestabilnost. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo 2022-2023, bralec Prava.si)

Kazalnik finančnega vzvoda se je zvišal na alarmantnih 123 %, kar pomeni, da podjetje več dolguje kot ima lastnega kapitala – to presega vse razumske meje zdravega finančnega poslovanja. Nenazadnje se je znesek zabilančnih sredstev povečal s 2 na 5,4 milijona evrov, kar odpira vprašanja o potencialno prikritih obveznostih ali prihodnjih tveganjih.

V tabeli je jasno vidno, da so bile vrednosti podjetij, v katerih Cosylab sodeluje (Ukrajina, Japonska, Kitajska), popolnoma razvrednotene. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)

Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vloge zunanjepolitičnega vodstva v trenutku, ko je Cosylab sklenil pogodbo z ruskim BINP.

Celotni prikaz finančnih kazalcev podjetja Cosylab med letoma 2020 in 2023 pa ponuja še dodatno dimenzijo suma. V letu 2021 je Cosylab ustvaril skoraj 3 milijone evrov dobička, v letu 2022 pa nenadoma zdrsnil v skoraj 6 milijonsko izgubo (–5.887.025 €). Kapital je v enem letu padel s 17,3 milijona na 11,2 milijona evrov. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) je z +18,63 % strmoglavil na –41,24 %. Leta 2023 se stanje sicer navidezno popravi, izguba se zmanjša, a število zaposlenih upade, kar sproža sum, da so bili poslovni kazalniki umetno stabilizirani s pomočjo prilivov neznanega izvora.

Poslovni podatki podjetja Cosylab v letih 2020-2023. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Ti podatki potrjujejo, da Cosylab ni bil v običajni poslovni cikličnosti, temveč v razmerju z zunanjimi vplivi – tako finančnimi kot političnimi. Ob dejstvu, da je v tem obdobju podjetje zaprlo ukrajinsko podružnico, utrpelo popolne odpise v Aziji, hkrati pa okrepilo ruske povezave, vse kaže na poslovno politiko, ki jo je treba nemudoma preveriti skozi finančne in varnostne institucije države.

Ali bi morala leteti Tanja Fajon in Boštjan Poklukar, ker sta soodgovorna za podelitev slovenskega državljanstva spornemu ruskemu državljanu Jevgeniju Mailovu???

Po preverljivih časovnicah je bila septembra 2022 slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, takrat še predsednica Socialnih demokratov. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi ministrstva v tem primeru, je relevantno vprašanje, ali je postopek, v katerem je ruski državljan Jevgenij Mailov – prokurist Cosylaba – pridobil slovensko državljanstvo, potekal v skladu z zakonodajo, ali je šlo za postopek s političnim ali diplomatskim posredovanjem.

Pri tem pa je ključna še ena podrobnost: iz uradnega izpisa iz poslovnega registra AJPES izhaja, da je pravilen zapis njegovega imena Evgenij Majlov (ne Jevgenij Mailov, kot se je pogosto uporabljalo). Gre za uradno ime, ki je zabeleženo v slovenski evidenci. Neskladje v zapisih osebnega imena – zlasti če je bilo uporabljeno v postopku pridobitve državljanstva – bi lahko pomenilo nepopolnost identifikacije in posledično nezakonitost postopka, če uradne službe niso natančno preverile identitete glede na izvorne listine.

Gre torej za vprašanje, ki presega formalno odgovornost in postaja zadeva nacionalne varnosti. Po dostopnem dokumentu iz notranjega ministrstva, ki je bil sestavljen kot del odločbe o podelitvi državljanstva, je razvidno, da je bil postopek izveden na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu RS, ki omogoča naturalizacijo tujca, če obstajajo »posebne koristi za državo«.

Dokument ministrstva za notranje zadeve, kako je ruski državljan Evgenli Mailov pridobil slovensko državljanstvo. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.si)

Toda ob upoštevanju trenutnega geopolitičnega konteksta, ruskega izvora osebe, njegove funkcije v podjetju z neposrednimi ruskimi posli ter dejstva, da so evropske institucije v istem obdobju okrepile sankcije proti ruskim povezavam, je vprašanje utemeljenosti dodelitve državljanstva izjemno občutljivo. Še posebej ker iz obrazložitve postopka ni razvidno, ali so bili vključeni organi za nacionalno varnost, ali je bila oseba preverjena v okviru mednarodnih varnostnih mehanizmov, in ali so bili ustrezno preverjeni njegovi poslovni interesi v Rusiji.

Prav tako ni jasno, ali je bila obravnavana možnost, da bi podelitev državljanstva lahko predstavljala posredno legitimacijo ruskega gospodarskega vpliva v Sloveniji. Ker je Mailov oseba, ki v podjetju Cosylab neposredno usmerja projekte z Rusijo, podpisuje pogodbe in upravlja operacije, je utemeljeno pričakovati, da bodo SOVA, Urad za nadzor pranja denarja in pristojna ministrstva takoj preverila postopek pridobitve državljanstva, tokove kapitala in povezave s sankcioniranimi sektorji.

V primeru Evgenija Majlova namreč ne gre za kateregakoli tujega strokovnjaka, temveč za osebo, ki je v slovenskem podjetju neposredno sodelovala pri realizaciji večmilijonske pogodbe z ruskim državnim inštitutom v času veljavnih sankcij. Če so bila ob podelitvi državljanstva podana zagotovila o »posebnih koristih za državo«, je nujno vprašati: ali je bila ta korist ocenjena izključno z vidika poslovnih interesov podjetja Cosylab, ali so bile upoštevane tudi varnostne in zunanjepolitične posledice?

Če ne, potem odločitev Ministrstva za notranje zadeve – vključno s pomanjkljivo varnostno presojo – predstavlja resno institucionalno napako, katere posledice bi lahko vplivale na zaupanje v slovenski migracijski in državljanski sistem. Vse to še toliko bolj kliče po parlamentarnem nadzoru nad postopki, v katerih so bili v času vlade Roberta Goloba podeljeni državljanski statusi tujim državljanom iz visokorizičnih geopolitičnih okolij.

Na tej točki se odpirata tudi vprašanji politične odgovornosti dveh ključnih ministrov. Prvič, zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je v času podpisovanja pogodbe med Cosylab in Budkerjevim inštitutom vodila resor, odgovoren za usklajevanje zunanje politike s sankcijami EU proti Rusiji.

Jevgenij Majlov ali pa je njegovo resnično ime Evgenli Mailov, kot je razkrito iz dokumenta MNZ o dodelitvi slovenskega državljanstva. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)

Del dokumenta MNZ, ki razkriva resnično ime Jevgenija Majlova. (Foto: Dokument MNZ, bralec Prava.si)

Glede na to, da gre za pogodbo, v kateri je bilo že ob podpisu predvideno plačilo več kot 1,2 milijona dolarjev iz ruskega proračuna slovenskemu podjetju za strateški tehnološki projekt, se postavlja vprašanje, ali je ministrstvo za zunanje zadeve zadostno nadzorovalo spoštovanje sankcij in ali je obvestilo ustrezne institucije. Po Zakonu o zunanjih zadevah (ZZZ-1), 6. člen, bi moralo MZZ zagotoviti usklajenost z evropskimi zavezami in nacionalno varnostjo.

Drugič, notranjega ministra Boštjana Poklukarja, saj je Ministrstvo za notranje zadeve neposredno odgovorno za izvedbo postopka pridobitve državljanstva. Po 12. členu Zakona o državljanstvu RS (ZDRS) mora biti ob dodelitvi državljanstva tujcem iz tretjih držav – zlasti tistim, ki prihajajo iz sankcioniranih okolij – izvedena varnostna presoja in pridobljena ocena posebne koristi za državo.

Spletna stran ruskega inštituta, ki je financiran v celoti s strani ruskih davkoplačevalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS)

Če varnostni organi (kot je SOVA) v postopek niso bili vključeni ali če ni bila opravljena poglobljena analiza osebnih, poslovnih in političnih povezav prosilca, potem obstaja utemeljen dvom o zakonitosti in varnostni ustreznosti takšne odločitve. V takem primeru gre za institucionalni spodrsljaj, ki lahko vpliva na zaupanje v slovenski državljanski in migracijski sistem.

Zato je naloga parlamenta, da nemudoma sproži nadzorne postopke, vključno s sklicem sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in obravnavo v pristojnih odborih Državnega zbora.

Luka Perš