V našem mediju smo 20. avgusta objavili ekskluzivni članek, v katerem smo napovedali trilogijo prispevkov o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju ter njegovi dolgoletni poslovni, pravni in politični agoniji, ki jo doživlja s svojim podjetjem BIA Separations. Od naše napovedi do dejanske objave trilogije se je okoli Aleša Štrancarja zgodilo marsikaj. Med drugim so bili odmevni intervjuji v medijih Domovina in v oddaji Ura resnice z Bojanom Požarjem na portalu Info360 v njegovi lasti, pa tudi medijski napadi večinskih medijev zaradi vsebine enega izmed Štrancarjevih tvitov.
Kdor je zelo pozorno prebral tako intervju Štrancarja v Domovini kot njegov pogovor z enim najbolj znanih slovenskih raziskovalnih novinarjev, Bojanom Požarjem, bo veliko lažje razumel besedilo in dokumente, objavljene v naši raziskovalni novinarski sagi o Alešu Štrancarju.
Avtor tega medija je Štrancarjevo zgodbo že v preteklosti predstavil kot novinar portala Nova24, ko mu je uspelo podjetje BIA Separations prodati nemški družbi Santoriousu za 360 milijonov evrov. Podjetnik Aleš Štrancar je ena redkih oseb, ki jih sile vzporednega mehanizma še niso uspele zlomiti.
V našem mediju tokrat ekskluzivno objavljamo avstrijske dokumente, ki so bili predstavljeni v sodnih postopkih pred avstrijskimi sodišči. Kljub zadnji sodbi na sodišču v Železnem in ob dosedanjem razumevanju višjih sodnih instanc tako v Sloveniji kot v Avstriji dokumenti, ki jih bomo predstavili v posameznih delih trilogije, dajejo dovolj jasen signal, da je Aleš Štrancar v tej zadevi popolnoma nedolžen. Zato nas niti ne presenečajo zadnji odmevnejši medijski napadi osrednjih medijev na Štrancarja zaradi enega izmed njegovih zapisov na družbenem omrežju X.
V prvem delu z naslovom Aleš Štrancar – znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji bomo predstavili notarski zapis z dne 26. 3. 2015 in pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev. V drugem delu, z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju – med konstrukcijo in resnico, pa bomo predstavili te dokumente. V tretjem delu, z naslovom Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica, pa bomo razkrili dve pismi podjetja BIA Separations, identifikacijsko številko udeležbe v tveganem posojilu, dve pogodbi o odsvojitvi poslovnega deleža, dogovor o mirovanju ter notarski zapis z izvršilno klavzulo z dne 4. 9. 2013.
Ob tem napovedujemo, da bomo verjetno objavili še vsaj dva, morda celo tri dodatne članke, v katerih bomo predstavili zapisnike policijskih zaslišanj ter kazensko ovadbo, ki razkriva tako imenovano »koroško vejo« vzporednega mehanizma onkraj severne meje.
Čas je, da se ta zgodba enkrat za vselej javno razčisti. Naj objavljeni dokumenti služijo prav temu. Čas je, da javnost izve resnico! To resnico si lahko na podlagi dokumentov ustvarite sami, a vsaj po našem občutku boste ob tem ugotovili, da je podjetnik Aleš Štrancar popolnoma nedolžen v poslovni sagi podjetja BIA Separations.
I. DEL TRILOGIJE O ALEŠU ŠTRANCARJU: ZNANSTVENIK, PODJETNIK IN TARČA INTERESOV
Pričenjamo s prvim delom trilogije o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Njegovo ime si je slovenska javnost zapomnila vsaj leta 2020, ko je svoje podjetje Bia Separations s sedežem v Ajdovščini prodal nemškemu Santariousu za 360 milijonov evrov.
Že prej je slovenska javnost spoznala njegovo zgodbo, ko so ga hoteli uničiti s pomočjo Spirita, odvetniške pisarne Vladimira Zemljariča, sina pokojnega Janeza Zemljariča in EBRD. Tokrat vam bomo eksluzivno predstavili več avstrijskih dokumentov (notarske pogodbe, pogodbe o odtujitvi itd..). Ker ne moremo objaviti v vseh dokumentov v enem članku, jih bomo objavili v vsaki trilogiji nekaj na koncu članka. Kdor odlično zna brati dokumente v nemščini bo hitro ugotovil, da Aleš Štrancar ne laže.
Ko se v Sloveniji omenja ime Aleš Štrancar, se večini strokovne javnosti najprej porodi misel na biotehnološko podjetje BIA Separations. Gre za enega redkih primerov slovenskega podjetja, ki je v globalnem merilu uspelo postaviti standard na področju biotehnologije. Njegova tehnologija se danes uporablja pri razvoju genskih terapij in cepiv, sodeluje z vodilnimi farmacevtskimi podjetji in laboratoriji, vključno z velikimi ameriškimi in japonskimi korporacijami.
Sedež podjetja Bia Sepations v Ajdovščini. (Foto: Posnetek zaslona-Žurnal24)
Toda za sijajem znanstvenega uspeha se skriva povsem druga plat zgodbe: dolga in naporna pravna bitka, ki jo Štrancar bije že skoraj dve desetletji. Avstrijski dokumenti, ki smo jih prejeli v uredništvo, razkrivajo zapleten splet interesov, kjer znanstvene zasluge pogosto prehitevajo kapitalske igre. Prav zaradi tega je Aleš Štrancar postal tarča neupravičenih obtožb, ki pa se vedno znova sesujejo, ko se zadeve soočijo s hladno logiko prava.
Aleš Štrancar je svojo raziskovalno pot začel na ljubljanski Biotehniški fakulteti, kjer je doktoriral iz biokemije. Že v zgodnjih letih ga je zanimalo vprašanje, kako izboljšati metode čiščenja biomolekul. Klasične kromatografske metode so imele omejitve: bile so počasne, pogosto neučinkovite pri večjih molekulah, kot so virusi in plazemske beljakovine.
Podjetnik Aleš Štrancar kot znanstveni raziskovalec v podjetju Bia Separitons. (Foto: Posnetek zaslona-Domovina)
Skupaj s sodelavci je razvil koncept monolitnih kolon – trdnih, poroznih struktur, skozi katere lahko biomolekule tečejo hitreje in se učinkoviteje ločujejo. To je bil temeljni preboj, ki je kasneje postal zaščitni znak podjetja BIA Separations. Za slovenski prostor, kjer je komercializacija znanstvenih dosežkov redka, je bil to zgodovinski trenutek. Sledile so tudi nagrade na področju gospodarstva.
Podjetje BIA Separations je bilo formalno ustanovljeno konec devetdesetih let, z vizijo, da bo Slovenija postala središče razvoja biokromatografskih tehnologij. Že kmalu so pridobili prve patente in začeli sodelovati z velikimi farmacevtskimi družbami, med njimi Octapharmo. A rast podjetja ni bila lahka. Razvoj v biotehnologiji traja desetletje ali več, zahteva velike kapitalske vložke, medtem ko prihodki prihajajo počasi.
Članek novinarja Luke Perša za Nova24tv, ko smo razkrili mrežo posameznikov iz Slovenije, ki so hoteli poslovno uničiti Aleša Štrancarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)
Tako se prične drugi del Štrancarjeve poslovne finančne tragedije, kjer je vzporedni mehanizem aktiviral svoje finančne celice v tujini. To je pomenilo vstop avstrijskih partnerjev, ustanovitev BIA Separations GmbH kot krovne družbe in kasnejše vstopanje različnih skladov.
Tu se začnejo korenine kasnejših sporov. Avstrijski partnerji, predvsem Schilling Gruppe in Dr. Krejs, so v podjetju videli predvsem finančni potencial. Zanje je bil Štrancar genialen znanstvenik, a hkrati moteč dejavnik, ker ni pristajal na popoln kapitalski nadzor tujcev.
Ko je podjetje začelo kazati prve resne komercialne uspehe, se je začel boj za lastništvo. Štrancar je zagovarjal stališče, da mora znanje in tehnologija ostati pod slovensko kontrolo, Avstrijci pa so si prizadevali za prevzem.
To ni bil zgolj ekonomski spopad, temveč spopad za prihajajočih 360 MILIJONOV EVROV KUPNINE!!! - majhna slovenska skupina znanstvenikov pod vodstvom Aleša Štrancarja proti močnim avstrijskim kapitalnim interesom z miselnostjo vzporednega mehanizma!
Dokumenti iz zaslišanj razkrivajo, da so se težave začele stopnjevati okoli leta 2013. Podjetje je imelo finančne težave, kar je za biotehnološko industrijo običajno. Ne gre za dokaz slabega vodenja, temveč za naravno posledico dolgih razvojnih ciklov.
V tem času so potekala pogajanja z različnimi investitorji – japonskima skladoma SDK in JSR, CD Venture in avstrijskim Schillingom. Obstajali so realni obeti, da bodo vložili nova sredstva, zato insolventnosti ni bilo treba prijaviti. Kljub temu so prav iz tega dejstva kasneje skušali ustvariti očitek, da naj bi Štrancar prikrival stečaj. V resnici je prav on vztrajno iskal investitorje in uspel pripeljati Japonce, ki so v podjetje vložili milijone evrov.
Prvi resni pravni zapleti so se pojavili, ko so avstrijski partnerji začeli vlagati kazenske ovadbe proti Štrancarju. Obtoževali so ga nevestnega ravnanja, osebnega okoriščanja in podpisovanja škodljivih pogodb. Toda slovenska sodišča so postopoma vse te ovadbe zavrnila.
Foto: Posnetek zaslona-RTV Slovenija
Izpostaviti velja, da v nobenem primeru ni bilo najdenih dokazov, da bi si Štrancar neupravičeno prisvojil sredstva. V zaslišanjih je večkrat poudaril, da nikoli ni vzel niti centa, ki mu ne bi pripadal, in da so bile njegove plače skromne v primerjavi z vlogo, ki jo je imel.
Nasprotno, obstajajo dokumentirani primeri, ko mu je Dr. Krejs ponujal štirikrat višjo plačo, če bi popustil pri interesih Schilling Gruppe, kar je Štrancar zavrnil kot podkupnino. Ta epizoda je ključna: pokaže, da Štrancar ni bil motiviran z osebnim bogatenjem, temveč z zaščito podjetja in tehnologije.
Za razumevanje ozadja je pomembno poznati tudi vlogo stečajnega upravitelja Wagnerja, ki je vodil postopke v Avstriji. V dokumentih je jasno razvidno, da je Wagner pogosto deloval v korist avstrijskih interesov, ne pa v korist podjetja kot celote. Štrancar je predložil vso dokumentacijo, a ga je Wagner kljub temu obtoževal nesodelovanja.
Istočasno pa ni ukrepal proti očitnim nepravilnostim Schilling Gruppe in Dr. Krejsa. Ko je Schilling prejel vračilo 550.000 evrov, bi moral upravitelj to izpodbijati, a ni storil ničesar. To kaže, da je bila pravna bitka proti Štrancarju del širšega strateškega pritiska, ne pa resno utemeljena pravna zadeva.
V tem obdobju so se slovenska in avstrijska sodišča znašla na različnih straneh. Slovenska so dosledno zavračala obtožbe proti Štrancarju, ker niso bila podkrepljena z dokazi. Avstrijska so občasno odpirala nove postopke, toda ti so pogosto temeljili na interpretacijah, ki so bolj služile investicijskim interesom kot pravni resnici. Prav ta razkorak kaže, da Aleš Štrancar ni postal tarča zaradi kaznivega dejanja, temveč zaradi lastne nepopustljivosti in zaščite podjetja pred prevzemom.
Zgodba Aleša Štrancarja je tako zgodba o znanstveniku, ki je iz nič ustvaril podjetje globalnega pomena, a se je zaradi uspeha znašel v navzkrižju interesov. Namesto da bi bil v Sloveniji slavljen kot primer odlične prakse, je moral desetletja pojasnjevati in dokazovati svojo nedolžnost. Njegovi nasprotniki so skušali ustvariti podobo neodgovornega direktorja, a dokumenti in sodne odločitve kažejo nasprotno. Bil je tisti, ki je vztrajal pri poštenosti, zavračal podkupnine in iskal rešitve za preživetje podjetja. Gonja proti njemu je zato neupravičena in razkriva, kako hitro lahko interese kapitala povzdignemo nad znanstvene in človeške vrednote.
Če se ozremo nazaj, vidimo, da je bil prav on tisti, ki je zagotovil prihod japonskih investitorjev in omogočil nadaljnji razvoj BIA Separations. Brez njega podjetja preprosto ne bi bilo. Ironično je, da je danes, ko se podjetje prodaja globalnim velikanom in prinaša velike dobičke, prav tisti, ki ga je zgradil, tarča očitkov. To pove veliko o tem, kako se v našem prostoru ravna z inovatorji in podjetniki. Namesto da bi jih zaščitili, jih pogosto izpostavimo pritiskom, ki nimajo nobene zveze z resnico. Zakaj je Aleš Štrancar problem za akterje vzporednega mehanizma? Ker je finančno neodvisen, lahko pove na glas karkoli mu srce poželi ter še pričel se je ukvarjati z mediji.
Kar pa za akterje tranzicijske levice vzporednega mehanizma pomeni alarm, saj so se tokrat lotevajo z resno grožnjo, saj obstaja oseba, ki lahko NIČVREDNE EKONOMIČNE večinske medije v službi tranzicijske levice kupi takoj in jih pošlje na smetišče zgodovine. Bomo videli. V drugem delu trilogije pa bomo predstavili obtožbe proti Alešu Štrancarju z naslovom Obtožbe proti Alešu Štrancarju- med konstrukcijo in resnico.
AVSTRIJSKI DOKUMENTI
IME DOKUMENTA: NOTARSKA POGODBA Z DNE 26.3.2015 (prevod)
JAVNI NOTAR
DR. KLEMENS HUPPMANN
DUNAJ – NOTRANJE MESTO
Poslovna številka: 8629
NOTARSKI ZAPIS
z dne 26. marca 2015
Pred menoj, MMag. dr. Philipp NIERLICH, LL.M., splošno zaprisežen in sodno certificiran tolmač za angleški jezik ter namestnik javnega notarja dr. Klemensa HUPPMANNA s sedežem v Dunaj-Notranje mesto in s pisarno na 1010 Dunaj, p.A. Brandstätte 6, danes v prostorih odvetniške družbe Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na 1010 Dunaj, Dr.-Karl-Lueger-Platz 5, kamor sem se na prošnjo zglasil, so se pojavili:
1. G. dr. Ales Strancar, rojen 17.07.1962 (sedemnajstega julija tisoč devetsto dvainšestdeset), Planina 45, SVN-5270 Ajdovščina, katerega identiteta in datum rojstva sta bila dokazana s predložitvijo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo v smislu § 36b odst. 2 (paragraf šestintrideset b, odstavek dva) Notarske uredbe.
2. V imenu "schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju in poslovnim naslovom Erdbergstraße 8, A-1030 Dunaj, vpisana v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a, ki jo zakonito zastopa poslovodja g. Josef Schroll, rojen 25.08.1956 (petindvajsetega avgusta tisoč devetsto šestinpetdeset), Richard-Gebhardt-Gasse 26, A-3423 St. Andrä-Wördern, katerega identiteta in datum rojstva sta bila prav tako dokazana s predložitvijo uradnega osebnega dokumenta s fotografijo v smislu § 36b odst. 2 Notarske uredbe.
Kot priloženi sodni priči, ki obvladata nemški in angleški jezik, sta prisotna:
3. G. dr. Phillip Dubsky, rojen 31.05.1970 (enaintridesetega maja tisoč devetsto sedemdeset), 1010 Dunaj, Dr.-Karl-Lueger-Platz 2, ki se je tudi glede svoje …
(besedilo se nadaljuje na naslednjih straneh dokumenta) njegovega rojstnega datuma osebno znan, in –
4. Gospa mag. Alina Clarissa REGAL, rojena 08.02.1987 (osmega februarja tisoč devetsto sedeminosemdeset), 1010 Dunaj, Dr. Karl Lueger-Platz 2, katere identiteta in datum rojstva sta bila meni dokazana z uradno osebno izkaznico s fotografijo v smislu § 36 Abs. 2 (paragraf šestintrideseti litera b odstavek drugi) Notariatsordnung – notarske uredbe. –
V skladu s § 89 a (paragraf devetinosemdeseti a) Notariatsordnung potrjujem, da je gospod Josef Schroll, kot poslovodja danes upravičen, da samostojno zastopa "schilling" Treuhand GmbH, s sedežem na Dunaju, vpisano v sodni register Gospodarskega sodišča Dunaj pod FN 53057 a.
Stranke so mi k temu notarskemu aktu kot prilogo /1/ predložile priloženo zasebno listino (pogodbo o odstopu) z današnjega dne za notarsko potrditev.
Pogodbene stranke so bile ob sklenitvi tega notarskega akta poučene o pravnih posledicah § 1 (ena) Zakona o davku na promet z nepremičninami, po katerem se ob združitvi vseh poslovnih deležev družbe GmbH v eni roki, kot tudi v primeru odstopa vseh poslovnih deležev GmbH eni osebi, sproži obveznost plačila davka na promet z nepremičninami, če se v premoženju družbe nahajajo nepremičnine.
Nadalje so bile stranke poučene o § 12 a (dvanajst a) Zakona o najemninah, po katerem se lahko najemnina zviša na ustrezno glavno najemnino, kadar je družba najemnica poslovnih prostorov in se zaradi odstopne pogodbe bistveno spremenijo pravne in gospodarske možnosti vpliva v družbi.
Pogodbene stranke so bile nadalje poučene o določbah odgovornosti Zakona o družbah z omejeno odgovornostjo (GmbH-Gesetz), zlasti o odgovornosti za še ne vplačane osnovne vložke, o možnem regresu proti pravnim prednikom (regres v verigi), kot tudi o prepovedi vračila osnovnih vložkov.
Poučeno.
Nazadnje pogodbene stranke v zvezi s § 121 a (sto enaindvajset a) Zveznega zakona o davkih izjavijo, da odstopna cena ustreza tržni vrednosti poslovnih deležev, ki so predmet pogodbe.
POGODBA O ODSVOJITVI DELEŽEV (prevod)
Ta pogodba o odsvojitvi deležev (v nadaljevanju »Pogodba«) je sklenjena med
1. Dr. Ales Strancar, roj. 17. 7. 1962
Planina 45
SVN-5270 Ajdovščina
(v nadaljevanju »odsvojitvena stranka«)
in
2. „schilling“ Treuhand GmbH (FN 53057 a)
Erdbergstraße 8
A-1030 Dunaj
(v nadaljevanju »prevzemna stranka«; odsvojitvena in prevzemna stranka skupaj »stranki« in vsaka posebej »stranka«).
1. Preambula
1.1.
Družba BIA Separations Gesellschaft für Separationstechnologie mbH je družba z omejeno odgovornostjo s sedežem v Celovcu in poslovnim naslovom Europastraße 8 (Tehnološki park Beljak), A-9542 Villach-St. Magdalen, vpisana v sodni register deželnega sodišča v Celovcu pod FN 296126 f. Osnovni kapital družbe znaša 71.142,19 EUR (evro enainsedemdeset tisoč sto dvainštirideset in 19 centov) in je v celoti vplačan.
1.2.
Odsvojitvena stranka ima poslovni delež v družbi, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 3.493,26 EUR (evro tri tisoč štiristo triindevetdeset in 26 centov), ki je v celoti vplačan (»celotni poslovni delež«).
1.3.
Odsvojitvena stranka namerava svoj celotni poslovni delež v družbi razdeliti in en poslovni delež v nominalnem znesku 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) odsvojiti in prodati prevzemni stranki, ki se zavezuje, da bo ta poslovni delež pridobila od odsvojitvene stranke.
Stranki se dogovorita, kot sledi:
2. Razdelitev, odsvojitev in prenos poslovnega deleža
2.1.
Odsvojitvena stranka s tem svoj celotni poslovni delež v družbi razdeli na dva dela, in sicer:
• (i) en poslovni delež, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 2.969,27 EUR (evro dva tisoč devetsto devetinšestdeset in 27 centov) in je v celoti vplačan, ter
• (ii) en poslovni delež, ki ustreza …
2. Razdelitev, odsvojitev in prenos poslovnega deleža (nadaljevanje)
2.1. (ii)
… in en poslovni delež, ki ustreza osnovnemu vložku v nominalnem znesku 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) in je v celoti vplačan (»Strancarjev poslovni delež«).
2.2.
Odsvojitvena stranka se odpove in prenaša Strancarjev poslovni delež z današnjim dnem skupaj z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi na prevzemno stranko, pri čemer prevzemna stranka ta prenos in odsvojitev Strancarjevega poslovnega deleža skupaj z vsemi pripadajočimi pravicami in obveznostmi sprejema.
3. Protiplačilo
Prenos in odsvojitev Strancarjevega poslovnega deleža se izvrši ob (i) plačilu nominalne vrednosti v višini 523,99 EUR (evro petsto triindvajset in 99 centov) s strani prevzemne stranke na račun, ki ga mora odsvojitvena stranka sporočiti, ter (ii) sklenitvi dogovora v notarski obliki v skladu s prilogo /1 in sklenitvi konstitutivnega priznanja dolga v izvršljivi notarski obliki v skladu s prilogo /2.
4. Učinkovitost odsvojitve
Učinek te odsvojitve je odložen pod pogojem (i) plačila kupnine ter sklenitve dogovora v notarski obliki (priloga /1) in sklenitve konstitutivnega priznanja dolga v izvršljivi notarski obliki (priloga /2) v skladu s točko 3 te pogodbe in (ii) odobritve prenosa Strancarjevega poslovnega deleža od odsvojitvene stranke na prevzemno stranko s strani skupščine družbenikov družbe v skladu z določbami družbene pogodbe družbe.
5. Zagotovila in jamstva
Prevzemna stranka pozna vse pravne, gospodarske in druge okoliščine, tveganja, razmere in dejstva v zvezi z družbo ter Strancarjevim poslovnim deležem. Prevzemna stranka se odpoveduje vsakršnim jamstvom in zagotovilom. Odsvojitvena stranka glede poslovnega deleža ne daje nobenih jamstev ali zagotovil kakršnekoli vrste. Prevzemna stranka se dodatno odpoveduje vsakršnim zahtevkom in pravnim sredstvom kakršnekoli vrste zoper odsvojitveno stranko.
6. Stroški in pristojbine
Stroške, nastale v zvezi s sklenitvijo in izvedbo te pogodbe, nosi prevzemna stranka.
7. Končne določbe
7.1. Dopolnitve in spremembe te pogodbe zahtevajo notarsko obliko.
7.2. Stranki se odpovedujeta pravici, da bi to pogodbo zaradi zmote, izpada poslovne osnove, neskladnosti z pričakovanji ali iz kakršnegakoli drugega razloga izpodbijali, spreminjali, prilagajali ali od nje odstopili.
7.3. Če bi bila posamezna določba te pogodbe neveljavna, nedovoljena ali neizvršljiva, to ne vpliva na preostale določbe niti na veljavnost te pogodbe.
7.3 (nadaljevanje)
Če bi bila posamezna določba te pogodbe neveljavna, nedovoljena in/ali neizvršljiva, se taka določba nadomesti z veljavno, dovoljeno in izvršljivo določbo, ki je po gospodarskem učinku najbližje tej določbi. Enako velja za razlago morebitnih pogodbenih vrzeli.
8. Uporabno pravo in pristojnost sodišča
8.1. Ta pogodba je urejena po avstrijskem pravu ob izključitvi določb mednarodnega zasebnega prava in Dunajske konvencije o mednarodni prodaji blaga (UN-Kaufrecht).
8.2. Vsi pravni spori, ki izhajajo iz ali so povezani s to pogodbo, so v izključni pristojnosti sodišča za gospodarske zadeve na Dunaju, notranje mesto.
9. Izvedbe
Ta pogodba je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Izvodi tega notarskega zapisa se lahko na enostransko zahtevo izdajo strankam in njihovim pravnim naslednikom ter družbi sami, in sicer v kateremkoli številu, na stroške prosilca.
Priloge:
/1 Dogovor v obliki notarskega zapisa
/2 Konstitutivno priznanje dolga v izvršljivi obliki notarskega zapisa
Dunaj, 26.03.2015 (šestindvajsetega marca dve tisoč petnajst)
Podpisniki:
• Dr. Ales Strancar, roj. 17.07.1962
• „schilling“ Treuhand GmbH, FN 53057 a, zastopa Josef Schroll
• Priče:
◦ Dr. Phillip Dubsky, roj. 31.05.1970
◦ Mag. Alina Clarrisa Regal, roj. 08.02.1987
Overitev:
MMag. Dr. Philipp Nierlich, LL.M.
namestnik javnega notarja Dr. Klemens Huppmann
Dunaj – Notarska zbornica notranje mesto
Luka Perš