Slovensko javnost razburja nova pravosodna afera. V glavnih vlogah so se znašli Aleksander Čeferin, tožilec in sodelavec Čeferina na NZS Boštjan Jeglič, sedanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič, zaposlen v NB Inženiringu in domnevni goljuf Nihad Bešič, direktor hčerinske družbe SŽ-ŽGP Leon Kostiov in Miloš Njegoslav Milović, nekdanji pripadnik specialne enote slovenske policije, varnostnik Janeza Drnovška in drugih slovenskih politikov, osebni znanec Zorana Jankovića ter "občasni ljubitelj" potovanj z barko v družbi predsednice SD Tanje Fajon. V javnosti so se pojavili dokumenti, kjer Milović močno obremenjuje Aleksandra Čeferina, da je za fiktivni posel med SŽ-ŽGP in NB Inženiring pridobil več kot 300 tisoč evrov gotovine kot nagrado za uspešno posredovanje pri Državni revizijski komisiji za enega izmed poslov, ki ga je izvajalo hčerinsko podjetje Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP. Milović v obširnem zagovoru na enajstih straneh pojasni vse intrige, v katere sta bila vpletena sedanji predsednik UEFA Aleksander Čeferin in tožilec ter disciplinski sodnik na NZS Boštjan Jeglič. Za vse to naj bi imel Milović dokaze (elektronska pošta, overjene izjave pri notarju, uradni zaznamki na NPU, snemanje pogovorov itd..). Zanimivo je, da sta se Kostiov in Bešič pogodila s tožilstvom in za kazen prejela le 480 ur družbeno koristnega dela. Milović je bil dvakrat oproščen, a je Jeglič kar štirikrat spremenil obtožnico in vse morebiti kaže, da bo Milović kot žrtveno jagnje končal za zapahi. Na vse te šokantne informacije so se odzvali tako vodstvo Specializiranega državnega tožilstva, Aleksander Čeferin, Nada Drobne Popovič, ki so vsa navedena dejstva Milovića kategorično zanikali. A ob natančnem branju Milovićevega zagovara se daje občutek, da želijo vrhovi slovenskega tožilstva počistiti svinjarijo za Čeferinom, da ostane njegova javna podoba še vedno čista in nedotakljiva. Ali se strinjate, da se dogaja zgodba Masleša part deux tokrat v glavni vlogi z Aleksandrom Čeferinom?
Predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin se zelo rad predstavlja za uspešnega. V kontroliranih intervjujih za večinske slovenske medije vzporednega mehanizma je podajal v zadjih dveh letih kritične poglede o sedanji vladi. V enem izmed zadnjih intervjujev je predsednika vlade Janeza Janšo označil za grofa Drakulo, njegove podpornike pa za vampirje.
Čeferinova panika je popolnoma razumljiva. Za njegovo paničarjenje je poskrbel njegov nekdanji sodelavec v odvetniški družbi Čeferin, Pogačnik, Novak, Koščak in partnerji Miloš Njegoslav Milović.
Zgodba, ki jo je ekskluzivno razkril Bojan Požar z naslovom Ekskluzivno, dokumenti: Povezani tožilec naj bi rešil Čeferina pred kazenskim pregonom, zaradi kandidature na UEFI in kasneje dopolnil še Siol v članku z naslovom Jankovićev prijatelj, varnostnik politikov, Čeferinov zaposlenec: Zgodba fiktivnega posla gradbinca Slovenskih železnic podaja zanimivo celotno pričevanje Miloviča o spornem poslu hčerinskega družbe Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP, d. d, ki je bil v celoti vreden 30 milijonov evrov. V sporno zgodbo so vpleteni nekdanji direktor SŽ-ŽGP Leonu Kostievu, direktor NB inženiring Nihad Bešič, sedanja predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič (takrat odgovorna za finance na SŽ-ŽGP), tožilec Boštjan Jeglič in Aleksander Čeferin.
Kronologija dogajanja nakazuje, da je Milović le žrtveno jagnje vplivnih sil na specializiranem državnem tožilstvu, Aleksandra Čeferina in takratnih vodstvenih kadrov v hčerinski družbi Slovenskih železnic, SŽ-ŽGP!
Kaj se je dejansko dogajalo? Ključni dokument v celotni zgodbi je objavil Siol v zgoraj omenjenem članku. To je zaključna beseda Milovića v ponovnem sojenju v kazenski zadevi opravilna številka X K 41699/2015 (oškodovanje družbe SŽ-ŽGP). Celotna zadeva res smrdi, je dokaz, da je bil Milović za omenjeno dejanje dvakrat oproščen, kasneje nepravnomočno obsojen. Zato si je nujno ogledati celotno kronologijo, kot jo je na sodišču opisal Milović.
Družba SŽ-ŽGP je pod vodstvom direktorja Leona Kostieva sprejel ponudbo Aleksandra Čeferina, da pri Državni revizijski komisiji (DRK) doseže ugodno rešitev posla v višini 33 milijonov evrov. Čeferinova nagrada pa bi bila en odstotek celotne vrednosti posla, to je 330 tisoč evrov.
Odvetniška družba Čeferin bi vse uredila brez težav, če bi poslali račun na SŽ-ŽGP in ne bi bilo nobenega sodnega postopka. A so se v znani odvetniški pisarni iz Grosupljega in na predlog Aleksandra Čeferina odločili, da se plačilo izvede preko fiktivnih poslov podjetja NB Inženiring. Le ti so takrat opravljali tudi prenovo stavbe Čeferinove odvetniške pisarne po besedah Milovića. Posel je bil vreden 122.616,000 evrov. Tako sta za dogovor vedela med Čeferinom in Kostievem vedela Nada Drobne Popovič in Ljubomir Šarčevič, da sta uredila prepotrebno dokumentacijo za izvedbo spornega plačila.
Tako so v NB Inženiringu izdali račune v višini 120 tisoč evrov brez DDV z dne 5. septembra 2008 z opravilno številko računa 004/008. Račun je bil sprejet na SŽ-ŽGP 12. septembra 2008 in tudi plačan isti dan. Naslednji račun je NB Inženiring izdal 14. septembra 2008 z opravilno številko 005/008 v višini 130.284,00 EUR brez DDV. Na SŽ-ŽGP je bil sprejet 25. septembra 2008 in plačan 30. septembra 2008.
Ob tem je zelo pomembna izjava Rine Osojnik podane za Nacionalni preiskovalni urad z dne 7. novembra 2014. Le ta je povedala, da je iz elektronske knjige prejetih računov razvidno, da je račune NB Inženiring poknjižila Nada Drobne Popovič. Osojnikova je še povedala, da se je sedanja predsednica uprave Petrola vmešavala v delo referentov in sama knjižila nekatere fakture in opravljala plačila.
Težava se pojavi, ko zaposlene na SŽ-ŽGP ugotovijo, da bi moral biti NB Inženiring že vključen v sistem za plačevanje DDV. Le to podjetje je komaj osmega septembra 2008 vložilo vlogo za izdajo identifikacijske številke za DDV.
Za pomoč je Milovića zaprosil Ermin Topuz glede težav podjetja NB Inženiring s identifikacijsko številko na FURS-u. V opombah piše, da je Topuz bil zaposlen kot finačnik na Nogometni zvezi Slovenije in bil soigralec Čeferina pri amaterskem nogometnem klub Ljubljana Lawyers.
Miloviću je uspelo urediti identifikacijsko številko za NB Inženiring v 14. oktobra 2008. Omenjeno podjetje je rabilo številko tudi zaradi prenove Čeferinove stavbe v Grosupljem.
Po uspešnem rešenem problemu je NB Inženiring izdal račune v obdobju od 16.oktobra do 20.novembra 2008 v višini 74.716 EUR(račun 007/008) in 41.714 EUR ( račun 012/008). NB inženiring plača 65 tisoč evrov davka v proračun, SŽ-ŽGP pa si ta denar povrne sistemu poračuna plačani DDV.
Prvega aprila 2015 Nihad Bešič v uradnem zaznamku za NPU pove, da je 18. ali 19. novembra 2008 izročil Aleksandru Čeferinu gotovino v višini 120 tisoč evrov.
Vse kaže, da je pričel Čeferina izsiljevati Nihad Bešič, kar Čeferin v elektronskem sporočilu zapiše Miloviću, saj je Bešič skupaj s Tupozom obiskal Čeferina v njegovi odvetniški pisarni. Elektronsko pošto mu je Čeferin poslal 19. maja 2015.
Sedaj se v to čudno zgodbo vključi Specializirano državno tožilstvo. Le ti so 30. oktobra 2015 sprožili preiskavo proti Leonu Kostevu, Nihadu Bešiču, Ljubomirju Šarčeviću in Miloviću.
Osrednjo vlogo je v procesu ves čas igral tožilec Boštjan Jeglič, v drugem kratkem mandatu Aleksandra Čeferina postavljen za disciplinskega sodnika NZS, katero opravlja še danes.
Dne 11. februarja 2016 je sodišče sklenilo, da Milovića ne sme zastopati Odvetniška pisarna Čeferin, saj naj bi bila Odvetniška družba Čeferin prejemnik protipravne premoženjske koristi. A je po končani preiskavi tožilstvo izločilo Aleksandra Čeferina in vse sume kaznivega dejanja naprtilo Miloviću. Osumljenec v preiskavi, Ljubomir Šarčević se je postopka rešil na način, da je na eni izmed fotografij prepoznal Miloviča. Aleksander Čeferin je 13. julija sodišču sporočil, da o celotni zadevi ne ve ničesar in je predlagal, da se zasliši drugi zastopnik iz njegove odvetniške pisarne. Tožilcu in sodelavcu Čeferina na NZS Jegliču je kljub dokaznim bremenitvam Čeferina to zadostovalo in je sodišču 12. avgusta 2008 sporočil, da ne bo zaslišal Aleksandra Čeferina.
Na sodišču je kot priča dne 25. novembra 2016 nastopil Peter Čeferin, oče Roka in Aleksandra Čeferina ter eden izmed ustanoviteljev njihove odvetniške pisarne. Sam je povedal, da o omenjeni zadevi ne ve ničesar in so vse odločitve konsezno sprejemali on in oba njegova sinova.
Po pričanju Petra Čeferina se tožilec Boštjan Jeglič odločil, da bo spremenil obtožnico in ves protipravni znesek v višini 387.900,00 EUR naprtil Miloviču. To je storil 21. marca 2017.
Po Ljubomiru Šarčeviću se je večine odgovornosti rešil še Leon Kostiov, saj je sklenil sporazum s tožilstvom. Kaj je bila kazen? Opraviti je moral 480 ur družbenega koristnega dela in plačati 15 tisoč evrov. To je storil devetega oktobra 2017.
Dne 15. marca 2018 Nihad Bešić s pisno izjavo obremeni Milovića, da naj bi skupaj sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanj in pri tem naj bi Milović prejel še 7000 evrov. Tožilec Boštjan Jeglič spet 27. marca 2018 spremeni obtožnico in Miloviču očita protipravno pridobitev v višini 7000 evrov. Naslednji dan pa Bešičev odvetnik Milan Krstič nakaže na račun sodišče znesek v višini 383 tisoč evrov. Po mnenju Milovića pa bi morala banka o tej transakciji poročati tudi Uradu za preprečevanje pranja denarja, a tega ni storila. Isti dan Bešič sklene sporazum s tožilcem Jegličem in mora za kazen opraviti 480 ur družbenokoristnega dela. Za Milovičevo razbremenitev krivde je pomembna overjena izjava Bešiča pri notarju z dne 28. avgusta 2018 in o tem obvesti tudi Jegliča.
Tožilec Jeglić 27. maja 2019 spet spremeni obtožnico, Milovič pa je bil 12. junija 2019 v celotni zadevi oproščen. Milovič se je na inciativo Bešiča sestal 24. februarja 2020, kjer mu je Bešič razložil, na kak način so v zgodbo vpleteni Aleksander Čeferin, Bešičev odvetnik Miloš Krstič in tožilec Boštjan Jeglič. Že naslednji dan pa Višje sodišče v Ljubljani vrne zadevo v ponovono sojenje. Milović pa je v prostorih Slovenskih železnic srečal Kostiova. Le ta mu je podobno kot Bešič povedal okoliščine kaznivega dejanja in vloge Aleksandra Čeferina, za katero Milović ni vedel. To se je zgodilo dne 23. novembra 2020.
V lanskem letu, natančneje 12. januarja 2021 tožilec Jeglič spet spremeni obtožnico in Miloviću sedaj očita pomoč pri izvedbi kaznivega dejanja.
Ali se ponavlja zgodba o Masleši? Namesto izvedenega neodvisnega nadzora so se burno odzvali v SDT in zaščitili nekdanjega sodelavca Čeferina na NZS, tožilca Boštjana Jegliča!
Na objavljene javne dokumente in pričevanje Milevića so burno odgregirali v Specializiranem državnem tožilstvu (SDT), odvetniška pisarna Čeferin in predsednica uprave Petrola Nada Drobne Popovič. Predvsem SDT je v obširni izjavi za Požareport zanikal vse obtožbe Milovića ter pojasnili, da je Milovič ves postopek hotel vplivati na priče.
V tem primeru bi bilo nujno, da se izvede neodvisni nadzor nad celotnim postopkom. Vse kaže, da bo v tej zgodbi žrtveno jagnje le Milović. To dokazuje tudi mila kazen za Kostiova in Bešiča (480 ur družbenega koristinega dela), Jeglič pa je po besedah Miloviča sam poskrbel, da Aleksandra Čeferina sploh niso zaslišali v celotnem procesu. Mogoče pa je na to vplivalo, da je v drugem mandatu Čeferina Jeglič postal disciplinski sodnik na NZS. To le dokazuje, da sta se morala s trenutnim predsednikom UEFA posredno oz. neposredno tudi osebno poznati.
V prid Milovića govorijo tudi zapisi, da ima vse dokumentirano v elektronskih sporočilih in je s ključnimi udeleženci v tej aferi pogovore snemal kot dokaz, da je v celotni zadevi najmanj kriv.
Zgodba je zelo podobna razvpiti zgodbi o ustrezni kvalificirani izobrazbi vrhovnega sodnika Branka Masleše. Podobno kot takrat so najvišji vrhovi SDT-ja se odzvali z burno izjavo za javnost. To le dokazuje, da so Jegliča pripravljeni zaščititi za vsakršno ceno. S tem pa tudi krijejo hrbet Aleksandru Čeferinu.
Ali ste pozabili na Čeferinove afere? Aleksander Čeferin ima le to srečo, da o njegovih spornih poslovnih praksah molčijo vsi dominatni mediji v lasti tranzcijskih tajkunov!
Ne pozabite, da so t.i. Črnčevi agentje v Sovi za projekt izgradnje NNC Brdo (osrednjo vlogo sta imela Aleksander Čeferin in sedanji predsednik NZS Radenko Mijatovič) povedali, "da so kradli kot srake". Ta podatek je v enem izmed svojih člankov razkril Bojan Požar. Sami pa smo ugotovili, da so pri tem izkoristili predvsem podjetje Žurbi team iz Kamnika.
To je v svoji kolumni z naslovom Zakaj Nogometna zveza Slovenije ne posluje racionalno opisal Ivan Simič in zapisal, da je imela NZS v letu 2016 1,2 milijona evor izgube in 8,2 milijona evrov dolgov. Za stavbno pravico za Nacionalni nogometni center na Brdu bo v času trajanja najemne pogodbe plačala 4,4 milijona evrov - pa ob izteku pogodbe nepremičnina še vedno ne bo njena last je še zapisal Simič.
Aleksander Čeferin ima le to srečo, da ga ljubijo večinski dominatni mediji v rokah tranzicijskih tajkunov in vplivna poznanstva v slovenskem pravosodju in gospodarstvu.
V preteklosti je avtor tega članka razkril več spornih afer Aleksandra Čeferina. Najbolj je odmevalo razkritje, da je Čeferin lagal o svojih izkušnjah kot nogometni funkcionar. To se je dokazalo na primeru NK Olimpije, kjer je iz uradnih dokumentov razvidno, da Čeferin ni bil nikoli na nobeni funkciji v ljubljanskem nogometnem prvoligašu. KMN Litija in UE Litija ni nikoli posredovala zahtevane dokumentacije, a je tedanja predsednica kluba Samantha Tina Lovše (sestra Helene Lovše, tiskovna predstavnica predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela, "nekdanjega najboljšega prijatelja" Aleksandra Čeferina) dejala, da se ne spominja, da bi Čeferin zasedal kakšno funkcijo. Podobno se je izkazalo za Ljubljana Lawyers, ki niso nastopali pod tekmovanji NZS ali MNZ Ljubljana.
Poleg sporne gradnje NNC Brdo je odmevalo še posojilo Uefe v višini štirih milijonov evrov NZS v času predsedovanja Čeferina, ki jih je večinoma porabil za nakup deleža v Športni loteriji Slovenije. Kar pa je po vseh internih pravilih Uefe prepovedano.
Razkrilo se je tudi, da je Čeferin močno navezan na arabski kapital iz francoskega PSG in angleškega Mancherster Cityja tesno povezani s poslovnim omrežjem avstrijskega poslovneža Martina Schlaffa. Kot je razkril eden najboljših balkanskih raziskovalnih novinarjev Domagoj Margetič, je balkanska-arabska-avstrijska naveza odgovorna, da je na območju držav nekdanje Jugoslavije na "lepe oči" izginilo 150 milijard evrov.
Bojan Požat je razkril tudi afero, kako je Čeferin preko predsednika NZS Radenka Mijatoviča uredil financiranje časnika Ekipe v lasti družinskih članov in sorodnikov Martina Odlazka.
O Čeferinovih najboljših prijateljih, kot sta bila nekdanja predsednika hrvaške in srbske nogometne zveze, Davorin Šuker in Slaviša Kokeza pa je škoda izgubljati besede.
Pisec tega članka pa je rakzril v članku z naslovom Razlog za davčni alarm: Odvetniška pisarna Čeferin ustvarja bajne prihodke in smešno nizke dobičke! za Nova24tv. Bistvo zgodbe je bilo, da so Čeferinovi so leta 2015 prijavili za 2,5 milijona evrov prihodkov, a prikazali le šest tisoč evrov davka na dobiček. Šele leta 2018 so davek na dobiček prikazali višji in sicer za 500 odstotkov, čeprav so se njihovi prihodki v letu 2018 povišali le za 10 odstotkov. Kasneje smo še izvedeli, da gre za staro prakso poslovanja največje odvetniške pisarne v Sloveniji, ki za večino uslug zahteva plačilo z gotovino.
Prav zadnji primer nakazuje, da je bil Milović le žrtev delovanja modus operandi odvetniške pisarne iz Grosupljega.
Luka Perš