Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU
Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu.
prava .
Slovenija

Nedelja, 18. Julij 2021 ob 19:50

Odpri galerijo

Po včerajšnji predstavirvi v Državnem zbiru je predsednik vlade Janez Janša danes v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Gre za tradicionalno predstavitev prioritet ob začetku predsedovanja Svetu EU. Predstavitev je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika vlade Janez Janše, ki ni avtoriziran!

Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci!
Pred skoraj natančno tridesetimi leti smo Slovenci ustvarili svojo lastno državo. Leto prej smo si sami izborili prve večstrankarske volitve. V tistem obdobju je kar 90 odstotkov volivcev na referendumu podprlo sanje o samostojni državi. Samo še enkrat v zgodovini je tako veliko število naših državljanov podprlo določeno odločitev: in to je bila odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Biti del Evropske unije za nas, Slovence, nikoli ni pomenilo zgolj gospodarske priložnosti. Pomenilo je vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin ter demokracija. Vse tisto, kar nam je bilo v komunistični Jugoslaviji odvzeto ali kršeno. Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi: oblikovanje celovite in svobodne Evrope, ki bo v miru živela sama s seboj in s svojo soseščino.

Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu. Lahko rečemo, da je bilo tisto predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala katera izmed hudih kriz. Kar sledile so si druga za drugo: finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, Brexit, od začetka lanskega leta pandemija koronavirusa. V obdobju kriz smo bili v EU primorani odzivati se nanje in jih skušati kar najhitreje ublažiti.
Močno upamo, da je v tem semestru napočil čas, ko Evropska unija lahko in tudi mora začeti delovati bolj strateško in bolj dolgoročno in usmerjeno v uresničevanje cilja, ki so si ga zadali očetje Evropske unije. Evropa, svobodna, cela in v miru sama s seboj in s svojo soseščino.
Slovenija drugič, odkar je članica Evropske unije, prevzema krmilo predsedujoče države Sveta EU. Zaokrožila bo delo tria, v katerem smo sodelovali z Nemčijo in Portugalsko, s pobudami in aktivnostmi smo se vključili v delo tria že na samem začetku. Zahvaljujemo se Nemčiji in Portugalski za dobro opravljeno delo v zelo težkih razmerah pandemije. Za drugo polovico leta, za naš semester, pa so pred nami nekateri izzivi in prednostne naloge, ki izhajajo iz položaja v Katerem Evropska unija danes je, hkrati pa prispevajo k obstoju in razvoju Unije.

Na prvem mestu je odpornost in okrevanje Evropske unije po pandemiji in vzpostavljanje strateško avtonomne Unije. Tu gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost unije na pandemije ter tudi na močne simetrične ali asimetrične kibernetske napade. Veseli smo, da je okrevanje zastavljeno tako, da je naravnano tudi reformno in da bomo okrevali hkrati, ko boo izvajali zeleni in digitalni prehod.

Naslednja prioriteta je Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse. Za vse države članice in za vse državljanke in državljane Evropske unije. Tukaj gre tudi za Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja.

Prioriteta je tudi verodostojna in varna Evropska unija. Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost ne samo na svojem ozemlju, ampak tudi v svoji soseščini. Gre za vprašanje dobrega sodelovanja v okviru severnoatlantskega zavezništva. Tu gre za projekcijo naših vrednot in stabilnosti v našo soseščino. Gre za unijo varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.  

Dobro smo že začeli s Konferenco o prihodnosti Evrope oziroma točneje rečeno, najprej konferenca in pogovori o prihodnosti Evropske unije in nato tudi pogovori o prihodnosti Evrope kot kontinenta. Tu si želimo, da bo v naslednjih šestih mesecih organiziranih čim večje število razprav, odprtih za vse, ki želijo prispevati svoje predloge za oblikovanje skupne evropske prihodnosti. Ker gre za vprašanje skupne evropske prihodnosti, smo k tej razpravi poklicani vsi, brez tega, da bi se kdo čutil za izvoljenega in poklicanega, da druge uči o evropski prihodnosti. Tu je treba zagotoviti enakopravno razpravo, da lahko vsak, ne glede na razlike prispeva svoje poglede, kako so to skupno evropsko prihodnost predstavlja. Imamo temelje za to razpravo v veljavnih pogodbah, znotraj tega pa so dobrodošli vsi pogledi, tudi, če si nasprotujejo, ker samo odkrita razprava nas lahko pripelje naprej.
 
Naj predstavim nekatere ključne poudarke, vseh ni mogoče.
Začenjam z izzivom, ki je še vedno pred nami, namreč pandemijo Covid-19. Posledice krize so vidne. Vsak dan jih vidimo, tudi danes tukaj, ker vsi nosimo maske. Sprašujemo se, kaj bo v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo neizogibno povečano število okužb z delta varianto in kakšna jesen nas čaka.
 Ob tem, ko z veliko previdnostjo spremljamo vendarle manjši pritisk pandemije in odpiranje javnega življenja, pa delamo vse, da bi bili pripravljeni na ta morebitni četrti val in da to ne bi predstavljal takšnih vir in preizkušenj, kot smo jim bili priča lanske jeseni.
Predvsem smo optimistični, ker vidimo, ad evropska strategija cepljenja deluje, da daje rezultate. Bolj optimistična pričakovanja so vezana predvsem na pospešeno cepljenje in dejansko pripravljenostjo velikanske večine naših državljanov, da se v resnici cepijo, da ne čakajo na druge, da bodo to naredili namesto njih in da bomo dosegli zadostno stopnjo precepljenosti tako, da njih ne bo zraven., Ključno vprašanje  je, kako naše sodržavljanke in sodržavljane prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo v prihodnje normalno živeli in to kjerkoli v Evropi, ker vidimo, da virus ne pozna meja in to je naš skupni izziv.
Ena od stvari zaradi katerih lahko kljub virusu bistveno bolj normalno živimo ali pa pričakujemo normalno življenje preko poletja in jeseni, je evropsko digitalno COVID potrdilo. Čestitke, da ste v tako kratkem času dosegli dogovor med institucijami, tako da se to potrdilo dejansko že lahko uporablja in da to potrdilo tudi omogoča tudi državam članicam pri zadevaj, ki so v nacionalni prisojnosti, da z uporabo tega potrdila organiziramo zadeve bistveno bolj svobodno kot brez njega.
Če je naša prva kratkoročna prioriteta narediti vse, da ne bo četrtega vala, ki bi ponovno zapiral javno življenje in ogrožal razvoj v Evropski uniji, potem je naše največje upanje, da se v teh šestih mesecih previdno vračamo k normalnosti, v čas pred COVID-19l, kljub temu, da bodo nekateri previdnosti ukrepi morali očitno ostati še nekaj časa.
Odpornost in okrevanje Evropske unije in strateško avtonomna Unija je prioriteta v tem času, ne glede na to, kdo vodi Svet EU. Poleg budnega, skrbnega in čim bolj usklajenega in koordiniranega nadaljnjega spopadanja s pandemijo, je pred nami odgovorna naloga okrevanja in zagotavljanja bolj odporne EU, večje pripravljenosti na spopad s krizo, kakršna je bila pandemija.
Veliko je bilo v Evropi narejenega od začetka COVID krize, ko se zaradi nepripravljenosti nismo najbolje znašli. Nobena država na svetu, morda par izjem držav izven evropske celine, ki so hitro reagirale, na to ni bila pripravljena. Na začetku se nismo najbolje znašli. Danes je slika precej drugačna. Pravočasno smo dosegli dogovor o načrtu za okrevanje, kar je velikanski uspeh. Tisti, ki smo bili julija zraven na štiridnevni seji Evropskega sveta neposredno vemo. Izrekam zahvalo Komisiji, ki je na samem začetku razrahljala nekatere omejitve pri instrumentih potrebnega finančnega reagiranja na krizo. Zato nismo doživeli drastičnih padcev standarda kot v času finančne in gospodarske krize predvsem leta 2009 in zaradi tega je tudi okrevanje lažje. Evropska unija je tudi med vodilnimi pri raziskavah, proizvodnji in tudi izvozu cepiv. Evropska strategija cepljenja deluje. Kar je treba še narediti v tem trenutku, ni več odvisno od Evropske komisije, oe Evropskega parlamenta, ali vlad nacionalnih držav, ampak je to odvisno od vsakega posameznika. Imamo instrument, imamo cepiva, sedaj je na vas, državljanke in državljani, Evropejci, da to uporabimo in to epidemijo dejansko zaustavimo. Smo tudi na točki, ko lahko pomagamo drugim. EU je daleč največji solidarnostni darovalec cepiv, zaenkrat je tega čez 100 milijonov doz cepiv za manj razvite države, in to lahko še bistveno krepimo in je tudi potrebno.
V času COVID krize smo se naučili nekaj zelo pomembnih naukov, omenim naj le nekatere:
Potrebujemo skupni evropski načrt za spopadanje s krizami kot je COVID, načrt za primere, ko je takšna kriza oziroma nevarnost simetrična in prizadene vse, pa tudi načrte za situacije, ko je nevarnost asimetrična in prizadene samo nekatere države članice in jim lahko drugi pomagamo.
Pomembno je vedeti, kaj lahko naredimo skupaj in kdaj je potrebno nekaj narediti skupaj. Kot smo videli lani, imajo lahko nacionalni ukrepi, ki so v pomanjkanju skupnega načrta nujni, velike čezmejne učinke na druge države članice. Notranji trg EU in štiri svoboščine so zelo ranljive v času krize. Vse to smo izkusili. Spomnimo se kolon tovornjakov širom po Evropi dobro leto nazaj in nam bo vse jasno, kaj je potrebno narediti.
Na plan je prišla ranljivost in odvisnost Unije od tretjih držav glede določenih ključnih strateških dobrin kot so osebna zaščitna oprema, medicinska oprema, sestavine za zdravila in konec koncev tudi sestavine za cepiva.
Cilj mora biti, da ad – hoc rešitve, ki so odgovor na trenutno krizno situacijo, nadomestijo trajni strukturni ukrepi, načrti, ki bodo izdelani vnaprej. Želimo dokončati delo na vzpostavitvi evropske zdravstvene unije. Veliko dela je že bilo opravljenega in mislim, da okrog tega obstaja visoka stopnja soglasja med državami članicami in evropskimi institucijami, katere korake je treba narediti naprej, da zdravstveno unijo zgradimo.
Kot so pokazali nedavni dogodki v ZDA in na Irskem, lahko zelo hitro pridemo v položaj, ko ima kibernetski napad večjih razsežnosti lahko podobno usodne posledice kot širjenje virusa. Lahko pa so posledice tudi mnogo hujše, če je npr. napadeno naše energetsko omrežje. Oblikovanje skupnih načrtov obrambe pred kibernetskimi napadi ter izgradnja skupnih kapacitet  - tu se je delo že začelo - so naša primarna naloga. EU imamo tudi zato, da se lahko uspešno soočimo s takšno simetrično ali asimetrično grožnjo. Nobena država članica ni dovolj močna, niti največja ne, v primeru takšne grožnje, ker imamo skupna energetska omrežja. Samo skupni načrt in skupne kapacitete omogočajo učinkovito obrambo. Obstajata vsaj dva vira resne grožnje, ki jim nobena posamična država EU po doslej znanih informacijah sama ne more biti kos.
Vse države smo se v nacionalnih načrtih okrevanja zavezale k pomembnemu deležu investicij za digitalno in zeleno. Na področju digitalizacije in digitalnega prehoda Evropsko unijo čakajo precejšnji izzivi. Evropa na tem področju marsikje lovi korak za ostalimi pomembnimi igralci v svetu.
Na primer, v EU imamo podjetja, ki proizvajajo najboljšo opremo za fotolitografijo – ključno tehnologijo za izdelavo polprevodnikov – a v Evropi jih sestavimo in izdelamo manj kot 1% svetovne proizvodnje. Še več, čeprav imamo v EU prestižne univerze in tehnološko najnaprednejše laboratorije, oblikujemo oziroma izdelamo samo 1% polprevodnikov na svetovnem trgu. Brez polprevodnikov pa ni niti črke "d" od digitalizacije. Torej imamo znanje in imamo zmožnosti. Izkoristiti jih moramo. Moramo se odločiti, kjer je meja med trgovinskim sodelovanjem in kje se začenja evropska avtonomija, ko gre za kritično infrastrukturo in kritične produkte. EU mora postati čim bolj avtonomna. Po drugi strani pa želimo tudi na tem področju delovati v skladu z našimi evropskimi vrednotami, kot sta pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov. Gre za vrednote, ki so morda pri nekaterih naših konkurentih, ko gre za digitalizacijo, manj v ospredju. Regulacija digitalnih storitev, urejanje področja umetne inteligence ali pa s tem povezano področje upravljanja s podatki so zato za nas večji izziv kot za koga izven EU in to so vse teme, kjer bomo tudi v času slovenskega predsedovanja iskali ravnotežje med konkurenčnostjo na eni strani in spoštovanjem evropskih vrednot na drugi. Če uspemo v naši notranji razpravi najti pravo ravnotežje, potem verjamem, da lahko EU prevzame vodilno vlogo tudi pri oblikovanju digitalnih standardov na globalni ravni.
Lani decembra smo si zastavili ambiciozni cilj 55 odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. S tem ciljem želimo spodbuditi tudi ostale države po svetu, da sledijo našemu zgledu. A pri tem ne gre samo za vprašanje ambicij, temveč tudi za vprašanje, kako v standarde, ki so potrebni zato, da te cilje uresničimo, prepričati tudi druge. Izven Evrope se emitira več kot 90% CO2 in tu je uspeh možno doseči samo globalno. Evropa lahko vodi proces, ne more pa cilja sama doseči in tu je treba poskrbeti, da posamični deli Evrope ne bodo plačali previsoke cene v procesu, da ne bomo uničili evropske industrije in kar najbolj skrbi naše sodržavljane, da se cene elektrike in goriva ne bodo nesorazmerno povečale in bistveno vplivale na padec kvalitete življenja.
Evropska komisija bo naslednji teden predlagala pomemben zakonodajni paket na področju podnebja in energije (Fit for 55). Pričakujemo, da bo predstavila predlog, ki bo uravnotežen in pravičen do vseh. Na ta način se lahko nadejamo, da bo dogovor o tem, kako pretopiti naše ambiciozne cilje na področju podnebja v zavezujoče pravo, možno doseči v najkrajšem možnem času. To bo dobra podlaga tudi za delovanje Unije na mednarodnih podnebnih pogajanjih letos novembra v Glasgowu.
Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse Evropejci, roko na srce, ne razmišljamo pogosto o tem, kaj pomeni evropski način življenja, ker ga živimo, smo sredi njega. Zdi se nam samoumeven, a ni tako. Socialno-tržno gospodarstvo je evropski izum. Drugje po svetu urejajo ekonomske in socialne odnose nekoliko – ali pa precej - drugače kot mi. Marsikdo nam tudi zavida naše rešitve. Ko se torej pogovarjamo o evropski zakonodaji na področju minimalne plače, ali o čezmejnemu prenosu pravic socialne varnosti, imejmo to v mislih. Imamo recimo tudi  evropski model športa. Ta ne temelji na elitizmu ali izključevanju, ampak na enakih izhodiščnih možnostih za vse, povezovanju lokalnih skupnosti, pripadnosti.
V samem srcu evropskega načina življenja so nekatere naše skupne evropske vrednote – to je enako dostojanstvo vsakega človeka, iz tega izhajajoče neodtujljive človekove pravice in temeljne politične svoboščine.
Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih meril je ključno za zaupanje državljanov in državljank v javne ustanove in tudi ključen pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami EU. Pri vprašanjih vladavine prava mora biti jasno, da o tem, kaj je prav in kaj ne, vedno odloči neodvisno sodna  instanca,, ne pa politični organ. Prav tako pomembna je kakovost delovanja pravosodnega sistema, ki mora temeljiti na neodvisnem, nepristranskem in neselektivnem sodstvu, ki v vsaki državi članici stremi k pravičnosti in zagotavlja pravno zaščito brez odlašanja in brez nerazumno dolgih rokov. Odkar človeštvo govori o pravu, velja pravilo, da je pravica odložena, pravica odrečena.
Posebno pozornost bomo namenili svobodi in pluralizmu medijev ter  boju proti lažnim novicam, ki je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli, ki žal obstajajo tudi v Evropski uniji.
Ob tem slovensko predsedstvo opozarja na Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1096 in Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Usmeritve in opozorila, ki izhajajo iz njih, so za razvoj odpornih, vitalnih demokracij trajnega pomena, še posebej pa za udejanjanje zgodovinskega cilja celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Nekatere usmeritve in opozorila obeh resolucij v nekaterih mlajših evropskih demokracijah še niso realizirana. Prav v tem vidimo del globljih razlogov za medsebojno nesporazume glede vladavine prava v posameznih članicah EU.
Mnogi niso pripravljeni ali sposobni videti primerov, v katerih standardi in jamstva vladavine prava v resnici ne ščitijo evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ampak prav nasprotno; institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, niso pa jih tudi ponotranjile, služijo predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in krivice.
O teh vprašanjih bomo spregovorili tudi na mednarodni konferenci, ki jo bomo organizirali v Sloveniji ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta letos. Naša skupna odgovornost in trajna naloga je ohranjati živ spomin na to, da se je zavest o nujnosti evropskih integracijskih procesov izoblikovala prav v težkih in nedemokratičnih zgodovinskih preizkušnjah 20. stoletja, ki so doletele in zaznamovale narode današnjih članic EU, čeprav vsakega na svoj način in za različno dolgo časovno obdobje.
Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini
Verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. To še posebej velja za našo neposredno soseščino. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bo zato v ospredje postavila sodelovanje Evropske unije z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z Vzhodno soseščino. Zahodni Balkan je regija, ki je strateškega pomena za Unijo, zato bomo skupaj s predsednikom Evropskega sveta oktobra v Sloveniji organizirali vrh EU -Zahodni Balkan.  Širitev EU je po našem mnenju logičen odgovor na strateške izzive EU, ki jih imamo in so pred nami, tako v vzhodni soseščini kot na Zahodnem Balkanu.
Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v procesu pristopnih pogajanj. Ta perspektiva mora biti oprijemljiva in takšna, da je v njeno izpolnitev mogoče resnično verjeti v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni. Biti mora vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da bodo lahko nudili podporo potrebnim reformam od spodaj navzgor. Naš cilj je ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. Če to storimo, potem bomo dokazali, da smo strateški igralec v svoji soseščini. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal  nekdo drug z drugačnimi interesi in vrednotami.
Z regijo Zahodnega Balkana je tesno povezano vprašanje migracij, saj tu poteka ena izmed dveh večjih migracijskih poti v EU. Mislim na ilegalne migracije. Ko gre za migracije je zahteven dosje na mizi. Mislim, da se večinoma strinjamo glede pomena sodelovanja z državami izvora in tranzita migracij. Prav tako ni razlik med nami glede pomena krepitve nadzora nad zunanjo mejo EU. Manj strinjanja je morda glede nekaterih delov pakta za migracije, kot so vprašanje relokacije in solidarnosti ter odgovornosti. Tu moramo poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države. Samo na ta način lahko zagotovimo, da bo nov sistem na koncu zaživel tudi v praksi.
Nezakonite migracije so v preteklih letih močno obremenile tudi delovanje Schengenskega območja. Schengen je ena najpomembnejših pridobitev evropskega integracijskega procesa. Tu je treba po našem mnenju, ko se, upajmo, vračamo v normalnost, vprašamo tudi o širitvi Schengenskega območja nazaj na dnevni red. Ocenjujemo, da bi se vsaki državi članici, ki izpolnjuje pogoje, moralo omogočiti članstvo v Schengenskem območju. Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško se po nepotrebnem drži v čakalnici. To ne koristi ne njim in ne EU.
Konferenca o prihodnosti Evrope
Še nekaj stavkov o konferenci o prihodnosti Evrope. Vesel sem, da je zaključena razprava o organizacijskih vidikih konference, da je sedaj čas za vsebinsko razpravo in čas, da se sliši glas Evropejcev. Na podlagi te razprave je mogoče spomladi naslednje leto sprejeti konkretne zaključke. Smo pred veliko priložnostjo za to odkrito razpravo, da je ta čas konference o prihodnosti Evrope sovpada s številnimi vprašanji, ki so odprta. V Sloveniji bomo v okviru blejskega strateškega foruma organizirali razprave o prihodnosti EU, na katere bodo vabljeni številni gostje iz evropskih institucij, nacionalni voditelji, nekdanji voditelji, ki so sodelovali v razpravah o ustavi za Evropo, Lizbonski pogodbi, evropski think tanki, državljanke in državljani, vabljeni tudi predstavniki vseh političnih skupin v tem parlamentu.
Odprta so številna vprašanja. Slabi demografski trendi večine držav članic EU in različni pogledi na rešitve demografskega vprašanja. V velikem delu EU se soočamo z nizko volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament in odprta so tudi druga temeljna vprašanja evropske demokracije, tudi razkoraka med povprečnim Evropejcem in EU institucijami. Poskusi ne-voljenih subjektov, da bi prevzeli vlogo tistih, ki jih izvolijo volivci.  Imamo vse več potrošenega časa za medsebojne politične prepire v EU in zato manj časa za resne razprave o strateških in razvojnih dilemah. Smo na razpotju mnogih poti. Potrebujemo tudi odgovore na strateške zunanjepolitične in varnostne dileme oziroma vsaj širšo in odkrito razpravo o njih:
Kako okrepiti vlogo EU, da bo sposobna močneje vplivati na trende globalizacije? Ko smo sprejemali Lizbonsko pogodbo, sam sem med podpisniki, smo rekli, da bo s to pogodbo EU sposobna usmerjati globalizacijo. Danes se moramo vprašati, kje smo to dejansko sposobno in kje je treba naredit še veliko, da bomo. Doseči moramo soglasje, ali je hitra širitev EU na Zahodnem Balkanu in Vzhodni soseščini strateški odgovor na strateške izzive? Ali sploh obstaja kaka dobra alternativa močnejšemu varnostnemu in vojaškemu angažmaju EU v Sahel regiji, kjer terorizem preprečuje izvedbo najosnovnejših humanitarnih, izobraževalnih in razvojnih projektov in se ta nevarnost širi.
Kako opredeliti dolgoročni odnos med EU in Rusko federacijo? Med EU in Turčijo, ki postaja najvplivnejši dejavnik  v Sredozemlju?
Kje je meja med gospodarskimi ter trgovinskimi odnosi med EU in Kitajsko in potrebno strateško avtonomijo EU?
Kako vsestransko in hitreje krepiti odnose z Indijo, najštevilčnejšo demokratično državo na planetu?
Potrebujemo tudi odkrit pogovor o naši odgovornosti za žrtve in trpljenja, ki so bile in še bodo, ker se npr. umikamo iz Afganistana in ljudi tam na milost in nemilost prepuščamo Talibanom. Doseči moramo dogovor o tem, da v bodoče ne sodelujemo pri aktivnostih, ki nekaj zgolj razsujejo, ne omogočijo pa postavitev nečesa novega, boljšega, trajnega.
Potrebujemo tudi streznitev in spoznanje, da velika, dobra in nepogrešljiva brez primere v globalnem svetu mehka moč EU ne zadošča nikjer, kjer ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic. Da EU, če hoče postati najprej prva regionalna, potem pa tudi globalna sila, enostavno potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.
Spoštovani poslanke in poslanci,
za našo kratkoročno prihodnost je trenutno najpomembnejše, da ustavimo pandemijo in čim hitreje gospodarsko okrevamo po njej. V okrevanje je treba vključiti tudi digitalni in zeleni prehod. Za dobro prihodnost nasploh, za prihodnost naše in prihodnjih generacij Evropejcev pa je najpomembnejše, da se odkrito pogovorimo o odprtih strateških dilemah in najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

81 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

591 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

1434 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

10046 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

1240 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1634 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš
Teme
Janez Janša EU parlament Strasbourg predstavitev programa predsedovanja EU

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU