Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU
Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu.
prava .
Slovenija

Nedelja, 18. Julij 2021 ob 19:50

Odpri galerijo

Po včerajšnji predstavirvi v Državnem zbiru je predsednik vlade Janez Janša danes v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Gre za tradicionalno predstavitev prioritet ob začetku predsedovanja Svetu EU. Predstavitev je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika vlade Janez Janše, ki ni avtoriziran!

Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci!
Pred skoraj natančno tridesetimi leti smo Slovenci ustvarili svojo lastno državo. Leto prej smo si sami izborili prve večstrankarske volitve. V tistem obdobju je kar 90 odstotkov volivcev na referendumu podprlo sanje o samostojni državi. Samo še enkrat v zgodovini je tako veliko število naših državljanov podprlo določeno odločitev: in to je bila odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Biti del Evropske unije za nas, Slovence, nikoli ni pomenilo zgolj gospodarske priložnosti. Pomenilo je vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin ter demokracija. Vse tisto, kar nam je bilo v komunistični Jugoslaviji odvzeto ali kršeno. Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi: oblikovanje celovite in svobodne Evrope, ki bo v miru živela sama s seboj in s svojo soseščino.

Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu. Lahko rečemo, da je bilo tisto predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala katera izmed hudih kriz. Kar sledile so si druga za drugo: finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, Brexit, od začetka lanskega leta pandemija koronavirusa. V obdobju kriz smo bili v EU primorani odzivati se nanje in jih skušati kar najhitreje ublažiti.
Močno upamo, da je v tem semestru napočil čas, ko Evropska unija lahko in tudi mora začeti delovati bolj strateško in bolj dolgoročno in usmerjeno v uresničevanje cilja, ki so si ga zadali očetje Evropske unije. Evropa, svobodna, cela in v miru sama s seboj in s svojo soseščino.
Slovenija drugič, odkar je članica Evropske unije, prevzema krmilo predsedujoče države Sveta EU. Zaokrožila bo delo tria, v katerem smo sodelovali z Nemčijo in Portugalsko, s pobudami in aktivnostmi smo se vključili v delo tria že na samem začetku. Zahvaljujemo se Nemčiji in Portugalski za dobro opravljeno delo v zelo težkih razmerah pandemije. Za drugo polovico leta, za naš semester, pa so pred nami nekateri izzivi in prednostne naloge, ki izhajajo iz položaja v Katerem Evropska unija danes je, hkrati pa prispevajo k obstoju in razvoju Unije.

Na prvem mestu je odpornost in okrevanje Evropske unije po pandemiji in vzpostavljanje strateško avtonomne Unije. Tu gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost unije na pandemije ter tudi na močne simetrične ali asimetrične kibernetske napade. Veseli smo, da je okrevanje zastavljeno tako, da je naravnano tudi reformno in da bomo okrevali hkrati, ko boo izvajali zeleni in digitalni prehod.

Naslednja prioriteta je Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse. Za vse države članice in za vse državljanke in državljane Evropske unije. Tukaj gre tudi za Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja.

Prioriteta je tudi verodostojna in varna Evropska unija. Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost ne samo na svojem ozemlju, ampak tudi v svoji soseščini. Gre za vprašanje dobrega sodelovanja v okviru severnoatlantskega zavezništva. Tu gre za projekcijo naših vrednot in stabilnosti v našo soseščino. Gre za unijo varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.  

Dobro smo že začeli s Konferenco o prihodnosti Evrope oziroma točneje rečeno, najprej konferenca in pogovori o prihodnosti Evropske unije in nato tudi pogovori o prihodnosti Evrope kot kontinenta. Tu si želimo, da bo v naslednjih šestih mesecih organiziranih čim večje število razprav, odprtih za vse, ki želijo prispevati svoje predloge za oblikovanje skupne evropske prihodnosti. Ker gre za vprašanje skupne evropske prihodnosti, smo k tej razpravi poklicani vsi, brez tega, da bi se kdo čutil za izvoljenega in poklicanega, da druge uči o evropski prihodnosti. Tu je treba zagotoviti enakopravno razpravo, da lahko vsak, ne glede na razlike prispeva svoje poglede, kako so to skupno evropsko prihodnost predstavlja. Imamo temelje za to razpravo v veljavnih pogodbah, znotraj tega pa so dobrodošli vsi pogledi, tudi, če si nasprotujejo, ker samo odkrita razprava nas lahko pripelje naprej.
 
Naj predstavim nekatere ključne poudarke, vseh ni mogoče.
Začenjam z izzivom, ki je še vedno pred nami, namreč pandemijo Covid-19. Posledice krize so vidne. Vsak dan jih vidimo, tudi danes tukaj, ker vsi nosimo maske. Sprašujemo se, kaj bo v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo neizogibno povečano število okužb z delta varianto in kakšna jesen nas čaka.
 Ob tem, ko z veliko previdnostjo spremljamo vendarle manjši pritisk pandemije in odpiranje javnega življenja, pa delamo vse, da bi bili pripravljeni na ta morebitni četrti val in da to ne bi predstavljal takšnih vir in preizkušenj, kot smo jim bili priča lanske jeseni.
Predvsem smo optimistični, ker vidimo, ad evropska strategija cepljenja deluje, da daje rezultate. Bolj optimistična pričakovanja so vezana predvsem na pospešeno cepljenje in dejansko pripravljenostjo velikanske večine naših državljanov, da se v resnici cepijo, da ne čakajo na druge, da bodo to naredili namesto njih in da bomo dosegli zadostno stopnjo precepljenosti tako, da njih ne bo zraven., Ključno vprašanje  je, kako naše sodržavljanke in sodržavljane prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo v prihodnje normalno živeli in to kjerkoli v Evropi, ker vidimo, da virus ne pozna meja in to je naš skupni izziv.
Ena od stvari zaradi katerih lahko kljub virusu bistveno bolj normalno živimo ali pa pričakujemo normalno življenje preko poletja in jeseni, je evropsko digitalno COVID potrdilo. Čestitke, da ste v tako kratkem času dosegli dogovor med institucijami, tako da se to potrdilo dejansko že lahko uporablja in da to potrdilo tudi omogoča tudi državam članicam pri zadevaj, ki so v nacionalni prisojnosti, da z uporabo tega potrdila organiziramo zadeve bistveno bolj svobodno kot brez njega.
Če je naša prva kratkoročna prioriteta narediti vse, da ne bo četrtega vala, ki bi ponovno zapiral javno življenje in ogrožal razvoj v Evropski uniji, potem je naše največje upanje, da se v teh šestih mesecih previdno vračamo k normalnosti, v čas pred COVID-19l, kljub temu, da bodo nekateri previdnosti ukrepi morali očitno ostati še nekaj časa.
Odpornost in okrevanje Evropske unije in strateško avtonomna Unija je prioriteta v tem času, ne glede na to, kdo vodi Svet EU. Poleg budnega, skrbnega in čim bolj usklajenega in koordiniranega nadaljnjega spopadanja s pandemijo, je pred nami odgovorna naloga okrevanja in zagotavljanja bolj odporne EU, večje pripravljenosti na spopad s krizo, kakršna je bila pandemija.
Veliko je bilo v Evropi narejenega od začetka COVID krize, ko se zaradi nepripravljenosti nismo najbolje znašli. Nobena država na svetu, morda par izjem držav izven evropske celine, ki so hitro reagirale, na to ni bila pripravljena. Na začetku se nismo najbolje znašli. Danes je slika precej drugačna. Pravočasno smo dosegli dogovor o načrtu za okrevanje, kar je velikanski uspeh. Tisti, ki smo bili julija zraven na štiridnevni seji Evropskega sveta neposredno vemo. Izrekam zahvalo Komisiji, ki je na samem začetku razrahljala nekatere omejitve pri instrumentih potrebnega finančnega reagiranja na krizo. Zato nismo doživeli drastičnih padcev standarda kot v času finančne in gospodarske krize predvsem leta 2009 in zaradi tega je tudi okrevanje lažje. Evropska unija je tudi med vodilnimi pri raziskavah, proizvodnji in tudi izvozu cepiv. Evropska strategija cepljenja deluje. Kar je treba še narediti v tem trenutku, ni več odvisno od Evropske komisije, oe Evropskega parlamenta, ali vlad nacionalnih držav, ampak je to odvisno od vsakega posameznika. Imamo instrument, imamo cepiva, sedaj je na vas, državljanke in državljani, Evropejci, da to uporabimo in to epidemijo dejansko zaustavimo. Smo tudi na točki, ko lahko pomagamo drugim. EU je daleč največji solidarnostni darovalec cepiv, zaenkrat je tega čez 100 milijonov doz cepiv za manj razvite države, in to lahko še bistveno krepimo in je tudi potrebno.
V času COVID krize smo se naučili nekaj zelo pomembnih naukov, omenim naj le nekatere:
Potrebujemo skupni evropski načrt za spopadanje s krizami kot je COVID, načrt za primere, ko je takšna kriza oziroma nevarnost simetrična in prizadene vse, pa tudi načrte za situacije, ko je nevarnost asimetrična in prizadene samo nekatere države članice in jim lahko drugi pomagamo.
Pomembno je vedeti, kaj lahko naredimo skupaj in kdaj je potrebno nekaj narediti skupaj. Kot smo videli lani, imajo lahko nacionalni ukrepi, ki so v pomanjkanju skupnega načrta nujni, velike čezmejne učinke na druge države članice. Notranji trg EU in štiri svoboščine so zelo ranljive v času krize. Vse to smo izkusili. Spomnimo se kolon tovornjakov širom po Evropi dobro leto nazaj in nam bo vse jasno, kaj je potrebno narediti.
Na plan je prišla ranljivost in odvisnost Unije od tretjih držav glede določenih ključnih strateških dobrin kot so osebna zaščitna oprema, medicinska oprema, sestavine za zdravila in konec koncev tudi sestavine za cepiva.
Cilj mora biti, da ad – hoc rešitve, ki so odgovor na trenutno krizno situacijo, nadomestijo trajni strukturni ukrepi, načrti, ki bodo izdelani vnaprej. Želimo dokončati delo na vzpostavitvi evropske zdravstvene unije. Veliko dela je že bilo opravljenega in mislim, da okrog tega obstaja visoka stopnja soglasja med državami članicami in evropskimi institucijami, katere korake je treba narediti naprej, da zdravstveno unijo zgradimo.
Kot so pokazali nedavni dogodki v ZDA in na Irskem, lahko zelo hitro pridemo v položaj, ko ima kibernetski napad večjih razsežnosti lahko podobno usodne posledice kot širjenje virusa. Lahko pa so posledice tudi mnogo hujše, če je npr. napadeno naše energetsko omrežje. Oblikovanje skupnih načrtov obrambe pred kibernetskimi napadi ter izgradnja skupnih kapacitet  - tu se je delo že začelo - so naša primarna naloga. EU imamo tudi zato, da se lahko uspešno soočimo s takšno simetrično ali asimetrično grožnjo. Nobena država članica ni dovolj močna, niti največja ne, v primeru takšne grožnje, ker imamo skupna energetska omrežja. Samo skupni načrt in skupne kapacitete omogočajo učinkovito obrambo. Obstajata vsaj dva vira resne grožnje, ki jim nobena posamična država EU po doslej znanih informacijah sama ne more biti kos.
Vse države smo se v nacionalnih načrtih okrevanja zavezale k pomembnemu deležu investicij za digitalno in zeleno. Na področju digitalizacije in digitalnega prehoda Evropsko unijo čakajo precejšnji izzivi. Evropa na tem področju marsikje lovi korak za ostalimi pomembnimi igralci v svetu.
Na primer, v EU imamo podjetja, ki proizvajajo najboljšo opremo za fotolitografijo – ključno tehnologijo za izdelavo polprevodnikov – a v Evropi jih sestavimo in izdelamo manj kot 1% svetovne proizvodnje. Še več, čeprav imamo v EU prestižne univerze in tehnološko najnaprednejše laboratorije, oblikujemo oziroma izdelamo samo 1% polprevodnikov na svetovnem trgu. Brez polprevodnikov pa ni niti črke "d" od digitalizacije. Torej imamo znanje in imamo zmožnosti. Izkoristiti jih moramo. Moramo se odločiti, kjer je meja med trgovinskim sodelovanjem in kje se začenja evropska avtonomija, ko gre za kritično infrastrukturo in kritične produkte. EU mora postati čim bolj avtonomna. Po drugi strani pa želimo tudi na tem področju delovati v skladu z našimi evropskimi vrednotami, kot sta pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov. Gre za vrednote, ki so morda pri nekaterih naših konkurentih, ko gre za digitalizacijo, manj v ospredju. Regulacija digitalnih storitev, urejanje področja umetne inteligence ali pa s tem povezano področje upravljanja s podatki so zato za nas večji izziv kot za koga izven EU in to so vse teme, kjer bomo tudi v času slovenskega predsedovanja iskali ravnotežje med konkurenčnostjo na eni strani in spoštovanjem evropskih vrednot na drugi. Če uspemo v naši notranji razpravi najti pravo ravnotežje, potem verjamem, da lahko EU prevzame vodilno vlogo tudi pri oblikovanju digitalnih standardov na globalni ravni.
Lani decembra smo si zastavili ambiciozni cilj 55 odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. S tem ciljem želimo spodbuditi tudi ostale države po svetu, da sledijo našemu zgledu. A pri tem ne gre samo za vprašanje ambicij, temveč tudi za vprašanje, kako v standarde, ki so potrebni zato, da te cilje uresničimo, prepričati tudi druge. Izven Evrope se emitira več kot 90% CO2 in tu je uspeh možno doseči samo globalno. Evropa lahko vodi proces, ne more pa cilja sama doseči in tu je treba poskrbeti, da posamični deli Evrope ne bodo plačali previsoke cene v procesu, da ne bomo uničili evropske industrije in kar najbolj skrbi naše sodržavljane, da se cene elektrike in goriva ne bodo nesorazmerno povečale in bistveno vplivale na padec kvalitete življenja.
Evropska komisija bo naslednji teden predlagala pomemben zakonodajni paket na področju podnebja in energije (Fit for 55). Pričakujemo, da bo predstavila predlog, ki bo uravnotežen in pravičen do vseh. Na ta način se lahko nadejamo, da bo dogovor o tem, kako pretopiti naše ambiciozne cilje na področju podnebja v zavezujoče pravo, možno doseči v najkrajšem možnem času. To bo dobra podlaga tudi za delovanje Unije na mednarodnih podnebnih pogajanjih letos novembra v Glasgowu.
Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse Evropejci, roko na srce, ne razmišljamo pogosto o tem, kaj pomeni evropski način življenja, ker ga živimo, smo sredi njega. Zdi se nam samoumeven, a ni tako. Socialno-tržno gospodarstvo je evropski izum. Drugje po svetu urejajo ekonomske in socialne odnose nekoliko – ali pa precej - drugače kot mi. Marsikdo nam tudi zavida naše rešitve. Ko se torej pogovarjamo o evropski zakonodaji na področju minimalne plače, ali o čezmejnemu prenosu pravic socialne varnosti, imejmo to v mislih. Imamo recimo tudi  evropski model športa. Ta ne temelji na elitizmu ali izključevanju, ampak na enakih izhodiščnih možnostih za vse, povezovanju lokalnih skupnosti, pripadnosti.
V samem srcu evropskega načina življenja so nekatere naše skupne evropske vrednote – to je enako dostojanstvo vsakega človeka, iz tega izhajajoče neodtujljive človekove pravice in temeljne politične svoboščine.
Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih meril je ključno za zaupanje državljanov in državljank v javne ustanove in tudi ključen pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami EU. Pri vprašanjih vladavine prava mora biti jasno, da o tem, kaj je prav in kaj ne, vedno odloči neodvisno sodna  instanca,, ne pa politični organ. Prav tako pomembna je kakovost delovanja pravosodnega sistema, ki mora temeljiti na neodvisnem, nepristranskem in neselektivnem sodstvu, ki v vsaki državi članici stremi k pravičnosti in zagotavlja pravno zaščito brez odlašanja in brez nerazumno dolgih rokov. Odkar človeštvo govori o pravu, velja pravilo, da je pravica odložena, pravica odrečena.
Posebno pozornost bomo namenili svobodi in pluralizmu medijev ter  boju proti lažnim novicam, ki je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli, ki žal obstajajo tudi v Evropski uniji.
Ob tem slovensko predsedstvo opozarja na Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1096 in Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Usmeritve in opozorila, ki izhajajo iz njih, so za razvoj odpornih, vitalnih demokracij trajnega pomena, še posebej pa za udejanjanje zgodovinskega cilja celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Nekatere usmeritve in opozorila obeh resolucij v nekaterih mlajših evropskih demokracijah še niso realizirana. Prav v tem vidimo del globljih razlogov za medsebojno nesporazume glede vladavine prava v posameznih članicah EU.
Mnogi niso pripravljeni ali sposobni videti primerov, v katerih standardi in jamstva vladavine prava v resnici ne ščitijo evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ampak prav nasprotno; institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, niso pa jih tudi ponotranjile, služijo predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in krivice.
O teh vprašanjih bomo spregovorili tudi na mednarodni konferenci, ki jo bomo organizirali v Sloveniji ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta letos. Naša skupna odgovornost in trajna naloga je ohranjati živ spomin na to, da se je zavest o nujnosti evropskih integracijskih procesov izoblikovala prav v težkih in nedemokratičnih zgodovinskih preizkušnjah 20. stoletja, ki so doletele in zaznamovale narode današnjih članic EU, čeprav vsakega na svoj način in za različno dolgo časovno obdobje.
Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini
Verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. To še posebej velja za našo neposredno soseščino. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bo zato v ospredje postavila sodelovanje Evropske unije z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z Vzhodno soseščino. Zahodni Balkan je regija, ki je strateškega pomena za Unijo, zato bomo skupaj s predsednikom Evropskega sveta oktobra v Sloveniji organizirali vrh EU -Zahodni Balkan.  Širitev EU je po našem mnenju logičen odgovor na strateške izzive EU, ki jih imamo in so pred nami, tako v vzhodni soseščini kot na Zahodnem Balkanu.
Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v procesu pristopnih pogajanj. Ta perspektiva mora biti oprijemljiva in takšna, da je v njeno izpolnitev mogoče resnično verjeti v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni. Biti mora vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da bodo lahko nudili podporo potrebnim reformam od spodaj navzgor. Naš cilj je ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. Če to storimo, potem bomo dokazali, da smo strateški igralec v svoji soseščini. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal  nekdo drug z drugačnimi interesi in vrednotami.
Z regijo Zahodnega Balkana je tesno povezano vprašanje migracij, saj tu poteka ena izmed dveh večjih migracijskih poti v EU. Mislim na ilegalne migracije. Ko gre za migracije je zahteven dosje na mizi. Mislim, da se večinoma strinjamo glede pomena sodelovanja z državami izvora in tranzita migracij. Prav tako ni razlik med nami glede pomena krepitve nadzora nad zunanjo mejo EU. Manj strinjanja je morda glede nekaterih delov pakta za migracije, kot so vprašanje relokacije in solidarnosti ter odgovornosti. Tu moramo poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države. Samo na ta način lahko zagotovimo, da bo nov sistem na koncu zaživel tudi v praksi.
Nezakonite migracije so v preteklih letih močno obremenile tudi delovanje Schengenskega območja. Schengen je ena najpomembnejših pridobitev evropskega integracijskega procesa. Tu je treba po našem mnenju, ko se, upajmo, vračamo v normalnost, vprašamo tudi o širitvi Schengenskega območja nazaj na dnevni red. Ocenjujemo, da bi se vsaki državi članici, ki izpolnjuje pogoje, moralo omogočiti članstvo v Schengenskem območju. Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško se po nepotrebnem drži v čakalnici. To ne koristi ne njim in ne EU.
Konferenca o prihodnosti Evrope
Še nekaj stavkov o konferenci o prihodnosti Evrope. Vesel sem, da je zaključena razprava o organizacijskih vidikih konference, da je sedaj čas za vsebinsko razpravo in čas, da se sliši glas Evropejcev. Na podlagi te razprave je mogoče spomladi naslednje leto sprejeti konkretne zaključke. Smo pred veliko priložnostjo za to odkrito razpravo, da je ta čas konference o prihodnosti Evrope sovpada s številnimi vprašanji, ki so odprta. V Sloveniji bomo v okviru blejskega strateškega foruma organizirali razprave o prihodnosti EU, na katere bodo vabljeni številni gostje iz evropskih institucij, nacionalni voditelji, nekdanji voditelji, ki so sodelovali v razpravah o ustavi za Evropo, Lizbonski pogodbi, evropski think tanki, državljanke in državljani, vabljeni tudi predstavniki vseh političnih skupin v tem parlamentu.
Odprta so številna vprašanja. Slabi demografski trendi večine držav članic EU in različni pogledi na rešitve demografskega vprašanja. V velikem delu EU se soočamo z nizko volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament in odprta so tudi druga temeljna vprašanja evropske demokracije, tudi razkoraka med povprečnim Evropejcem in EU institucijami. Poskusi ne-voljenih subjektov, da bi prevzeli vlogo tistih, ki jih izvolijo volivci.  Imamo vse več potrošenega časa za medsebojne politične prepire v EU in zato manj časa za resne razprave o strateških in razvojnih dilemah. Smo na razpotju mnogih poti. Potrebujemo tudi odgovore na strateške zunanjepolitične in varnostne dileme oziroma vsaj širšo in odkrito razpravo o njih:
Kako okrepiti vlogo EU, da bo sposobna močneje vplivati na trende globalizacije? Ko smo sprejemali Lizbonsko pogodbo, sam sem med podpisniki, smo rekli, da bo s to pogodbo EU sposobna usmerjati globalizacijo. Danes se moramo vprašati, kje smo to dejansko sposobno in kje je treba naredit še veliko, da bomo. Doseči moramo soglasje, ali je hitra širitev EU na Zahodnem Balkanu in Vzhodni soseščini strateški odgovor na strateške izzive? Ali sploh obstaja kaka dobra alternativa močnejšemu varnostnemu in vojaškemu angažmaju EU v Sahel regiji, kjer terorizem preprečuje izvedbo najosnovnejših humanitarnih, izobraževalnih in razvojnih projektov in se ta nevarnost širi.
Kako opredeliti dolgoročni odnos med EU in Rusko federacijo? Med EU in Turčijo, ki postaja najvplivnejši dejavnik  v Sredozemlju?
Kje je meja med gospodarskimi ter trgovinskimi odnosi med EU in Kitajsko in potrebno strateško avtonomijo EU?
Kako vsestransko in hitreje krepiti odnose z Indijo, najštevilčnejšo demokratično državo na planetu?
Potrebujemo tudi odkrit pogovor o naši odgovornosti za žrtve in trpljenja, ki so bile in še bodo, ker se npr. umikamo iz Afganistana in ljudi tam na milost in nemilost prepuščamo Talibanom. Doseči moramo dogovor o tem, da v bodoče ne sodelujemo pri aktivnostih, ki nekaj zgolj razsujejo, ne omogočijo pa postavitev nečesa novega, boljšega, trajnega.
Potrebujemo tudi streznitev in spoznanje, da velika, dobra in nepogrešljiva brez primere v globalnem svetu mehka moč EU ne zadošča nikjer, kjer ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic. Da EU, če hoče postati najprej prva regionalna, potem pa tudi globalna sila, enostavno potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.
Spoštovani poslanke in poslanci,
za našo kratkoročno prihodnost je trenutno najpomembnejše, da ustavimo pandemijo in čim hitreje gospodarsko okrevamo po njej. V okrevanje je treba vključiti tudi digitalni in zeleni prehod. Za dobro prihodnost nasploh, za prihodnost naše in prihodnjih generacij Evropejcev pa je najpomembnejše, da se odkrito pogovorimo o odprtih strateških dilemah in najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 17. Jul 2024 at 19:20

2083 ogledov

Aleksander Čeferin ??? " davil soigralca"!??? na rekreacijskem nogometu!???????????????
V preteklosti me je del slovenske javnosti spoznal kot novinarja spletnega medija Nova24tv. Eden mojih najlepših spominov je predvsem spomin na večemesečno razkrivanje balkanskega- arabskega poslovno- politično- športnega omrežja sedanjega predsednika UEFA Aleksandra Čeferina.V Sloveniji dobesedno spremljamo RITOLIZNIŠKI odnos skorajda vseh športnih novinarjev v Sloveniji do odvetnika iz Grosupljega.Sedaj pa ga še v intervjuju za Reporter Magazin nekdanji prvi predsednik samostojne RS in nekdanji dolgoletni visoki politični predstavnik v nekdanjem režimu Milan Kučan že posredno vabi, da bi bil Čeferin pomemben akter na slovenskem političnem prizorišču.Čeferinu mandat predsednika UEFA poteče v letu 2027, v letu predsedniških volitev. Ne smemo pozabiti, da je že leta 2018 v svojem Nedeljskem šepetu novinar Aleksander Lucu razkril, da se bo Čeferin že leta 2022 podal v politiko.Vse kaže, da se bo Aleksander Čeferin takšnim željam težko uprl. Upajmo le, da bo uporabil svojo glavo in si svojimi referencami na UEFA z lahkoto našel službo v tujini. Mogoče pa mu cilj v bližnji prihodnosti postatipredsednik FIFA, kdo ve. Aleksander Čeferin, bolje da se ne silite v slovensko politiko. To bo ena najslabših vaših odločitev. Vi že veste, kako se boste odločili.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvKdaj bodo SERVILNI OSREDNJI RESNI MEDIJI nehali častiti Čeferina kot BOŽANSTVO? Ali res Čeferin misli, da ga osrednji mediji ne bodo nikoli soočili z afero Olimpija?Tudi sam sem zelo vesel, da je Aleksander Čeferin predsednik UEFA. Zaradi njega je moja Mura lahko igrala v evropskih nogometnih tekmovanjih in premagala angleškega nogometnega velikana Tottenham. Tudi vsi v Sloveniji se lahko zahvalimu Čeferinu, da je razširil število udeležencev na evropskih prvenstvih na štiriindvajset udeležencev. Ob tem tudi verjamemo, da je pomagal marsikateremu slovenskemu nogometnemu klubu. Pa tudi uvedba tekmovanja Liga narodov mi je zelo všeč. Vse lepo in prav. Vendar bistvena težava za Čeferina je njegovo več letno izogibanje priznanju o svojih nogometnih funkcionarskih izkušnjah s katerimi je kandidiral za predsednika NZS v letu 2011. Kot pogoj zakandidaturo predsednika NZS je bila, da je posameznik vsaj dve oziroma pet let deloval v nogometu.Čeferin ima še vedno na uradni strani NZS in UEFA zapisano, da je bil član izvršnega odbora NK Olimpija v letih 2006 do 2011. Mi smo že takrat izvedeli, da je bil Čeferin mogoče član upravnega odbora prvih nekaj mesecev v letu 2006.Že kot novinar Nova24tv sem razkril DOKUMENTE iz Upravne enota Ljubljana. Posredovani zapisniki občnih zborov društva NK Olimpija Ljubljana so razkrili, da Aleksander Čeferin v letih 2007 do 2011 ni zasedel nobene funkcionarske funkcije v NK Olimpija Ljubljana! PIKA! GAME OVER! A so, kot kaže ????PONAREDILI IZKUŠNJE??? in pri tem zavedli tudi Jambrekovo Novo univerzo. Prav ta univerza je potrdila, da so Čeferinove nogometne izkušnje pravno ustrezne za kandidaturo.Že pred našim dokončnim razkritjem pa so v Čeferinove funkcionarske nogometne izkušnje podvomili norveški raziskovalni reviji specializirani za razkrivanje afer v globalnem nogometu Josimar, VV Faktor in dolgoletni raziskovalni novinar Bojan Požar.Že takrat so vsi omenjeni pisali, da so funkcionarske izkušnje Čeferina zelo sporne. Tudi nekdanja predsednica KMN Litija Samanta Lovše je Norvežanom zaupala, da Čeferin nikoli ni bil del vodstvene strukture KMn Litija.Foto: Posnetek zaslona- Nova24tvSlovenski osrednji mediji, Društvo novinarjev Slovenije in Marko Milosavljević TIHO KOT MIŠKE zaradi cenzure intervjuja Miloša Njegoslava Milovića za Večer! Čeferin prepovedal objavo intervjuja, kjer bi bil prikazan kot poslovno sporna oseba!!!Sedanji predsednik UEFA Aleksander Čeferin bi v vsaki drugi normalni razviti demokratični državi takoj moral zapustiti svoj položaj. Vendar ima Čeferin srečo, da ga do sedaj osrednji slovenski resni mediji "ŠE" vedno "medijsko" zelo ljubijo. Bomo videli, kako dolgo bo to še trajalo.Čeferin je zelo verjetno po svojih kanalih izvedel, da sta novinarja Večera Damjana Žist in Matej Grošelj naredila intervju z nekdanjim dolgoletnim sodelavcem predsednika UEFA Milošem Njegoslavom Milovićem.Le ta je večkrat v intervjuju razkril nečednosti in sporne poslovne prakse Aleksandra Čeferina. Vendar se je zgodila CENZURA!!!! To je prvi ekskluzivno razkril na svojem X profilu Bojan Požar. " Toda zdaj je slišati, da intervjuja z Milovićem sploh ne bo, ker bi tako odločil Odlazek po navodilu/ ulazu Čeferina."Ne smemo pozabiti, da je prav Bojan Požar razkril donacijo UEFA preko NZS za športni dnevnik Ekipa v lasti družinske dinastije Odlazek v skupni višini 250 tisoč evrov. NZS pa se je do danes zavila v molk.Miloš Njegoslav Milović pa se je odločil, da bo zaradi CENZURE intervjuja v časniku Večer dal ekskluzivni intervju v oddaji Kdo vam laže na Nova24tv. Milović je v oddaji med drugim povedal:"Po vseh obljubah novinarja in novinarke, da bo ta intervju, ki sem jima dal v pričo mojega odvetnika objavljen, žal na koncu zaradi posredovanja prav Aleksandra Čeferina ni bil objavljen," je izpovedal Milović voditelju oddaje Kdo vam laže Borisu Tomašiču.Zato se lahko samo vprašate, spoštovani slovenski državljani, s kakšno namišljeno močjo upravlja Čeferin, da si en VEČER ne upa objaviti intervjuja osebe, ki je kritična do grosupeljskega odvetnika! HALO! Pa kaj je z vami, spoštovano uredništvo VEČERA!!! Enako se sprašujemo, kje je Društvo novinarjev Slovenije? Predsednik UEFA Aleksander Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Slovenske novice)Čeferin ??? davil soigralca?? na nogometni rekreaciji????Aleksander Čeferin je med svojimi funkcionarskimi izkušnjami navedel tudi nogometni klub FC Ljubljana Lawyers. Vendar omenjena ekipa ni igrala nikoli pod okriljem tekmovanj NZS ali medobčinskih nogometnih zvez. Zato se enostavno omenjene izkušnje ne morejo upoštevati kot ustrezne.Vendar smo v preteklosti izvedeli nekaj informacij o omenjenem društvu. Zaupal nam jih je eden izmed nekdanjih višjih uslužbencev na NZS."To je šlo bolj za rekreacijsko nogometno društvo, kjer so se Čeferin in njegovi odvetniški prijatelji enkrat ali dvakrat na teden igrali rekreacijski nogomet. Še danes vem to, da je bil Čeferin biti vedno glaven. Drl se je nate in bil jezen, če si mu napačno podal žogo. Spominjam se, da sem ga enkrat videl, kako je ??? davil soigralca??? na igrišču."Mi res upamo, da si takšnega incidenta predsednik UEFA Aleksander Čeferin ni privoščil. Če se je pa res to zgodilo, pa omenjena poteza Čeferinu ne more biti v ponos. Upajmo le, da bo Aleksander Čeferin veliko boljmirnih živcev na morebitnih višjih političnih funkcijah v bližnji ali daljnji prihodnosti v Sloveniji.Luka Perš

Mon, 15. Jul 2024 at 14:38

3551 ogledov

ČAS JE, DA SE UGRABITEV SLOVENSKEGA NOGOMETA S STRANI SRBSKIH VOJAŠKIH POSLOVNIH STRUJ ENKRAT ZA VSELEJ ZAKLJUČI!!
Tokrat vam korak za korakom predstavljamo nogometno poslovno omrežje v Nogometni zvezi Slovenije. Eno najmnočnejših vlog ima Zveza nogometnih sodnikov Slovenije. Omenjeno omrežje je že s Čeferinom, zdaj pa še z Radenkom Mijatović "ugrabilo" vzvode delovanja športne zveze z letnim proračunom več kot deset milijonov evrov. Zato smo vam tudi predstavili nekdanjega dolgoletnega predsednika ZNSS Vlada Šajna v članku z naslovom "Tople zabave" Vlada Šajna v dolenjskih brunaricah? Kdo je Vlado Šajn, ena najmočnejših figur nogometnega poslovnega omrežja.Foto: Prava.siPredstavili pa smo tudi poslovno pot in ozadja omrežja sedanjega predsednika NZS Radenka Mijatovića v članku Kdo je Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije? Operativec "balkanskih milijonov" poslovnega omrežja EX JLA!. Foto: Prava.siZdaj pa se za trenutek vrnimo v preteklost. Do sedaj so mesto predsednika NZS zasedali Marko Ilešič, Rudi Zavrl, Ivan Simič, Aleksander Čeferin in Radenko Mijatović. To, kar je se potiho govorilo v ozadju ves čas je z mandati Čeferina in Mijatovića udarilo na plano. "Že večkrat smo v našem mediju omenjali, da ima na slovensko gospodarstvo še vedno močan vpliv del vojaških struktur nekdanje JLA. Že večkrat so tudi drugi balkanski raziskovalni novinarji pisali, da ima prav omrežje iz nekdanje JLA ključno vlogo v balkanskih poslil z energetiko, nafto in plinom... Zelo dobri poznavalci omenjega omrežja vedo povedati, da je prav Mijatović eden izmed tistih, ki velja za enega osrednjih igralcev takoimenovanega "balkanskega kapitala" z omrežja poslovnih akterjev Aleksandra Vučiča. Tukaj akterji omenjajo še Zorana Jankovića in Aleksandra Čeferina. "To, kar je najbolj žalostno, da so slovenski nogomet ugrabili za svoje lastne poslovne politične športne interese klike vojaškega omrežja, ki jim Slovenija nikoli ni bila in NE BO INTIMNA OPCIJA! Foto: Posnetek zaslona-MMC RTV SlovenijaAli bo Drago Kos spet izvisel kot kandidat za predsednika NZS?Zdaj pa malce pozornosti namenimo nekdanjemu dolgoletnemu kriminalistu in prvemu predsedniku Komisije za preprečevanje korupcije Drago Kosu. Iskreno, kot majhen otrok sem videval Draga Kosa kot nogometnega sodnika v vlogi navijača Mure. Tudi nisem imel takrat in tudi kasneje pojma, kdo je Drago Kos."Peter iz Sove" je bil tudi eden izmed prvih mednarodnih nogometnih sodnikov v času samostojnosti. Z njim pa je kot mednarodni pomočnik sodnika sodeloval tudi na domačih in mednarodnih nogometnih zelenicah Robert Zirnstein, zaposlen v SOVI od leta 2012 in v "osrednjih resnih medijih" razkrit kot obalni član stranke SDS. Tudi sedanji vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Korošec Jani Prednik bi verjetno s svojim delom pridobil status mednarodnega pomočnika sodnika, a se je raje odločil za politiko. Je že vedel zakaj in kakšna kuhinja vlada v ZNSS in posledično na NZS. Verjetno je še kak sodnik s strankarsko izkaznico. Drago Kos je v preteklosti namigoval, da ga zanima mesto predsednika Nogometne zveze Slovenije. Že kot kandidat se je pojavljal po odstopu Simiča v letu 2011, a so se "nogometni poslovni" strici raje odločili za odvetnika iz Grosupljega. Pa še PONAREDILI so NJEGOVE FUNKCIONARSKE IZKUŠNJE! PIKA!Že nekaj časa nazaj se je Kos spet v intervjujih v "osrednjih resnih medijih" predstavljal kot morebitni kandidat za predsednika Nogometne zveze Slovenije. Ker so Kosu vedno bile pomembne funkcije, je popolnoma razumljivo, da si je po dolgoletni uspešni sodniški karieri in sedaj kontrolorja sojenja zaželel najvišje funkcije v slovenskem nogometu. Med drugim je povedal, da ga funkcija predsednika NZS zelo resno zanima. A je med drugim tudi dejal, da verjetno ne bo kandidiral za funkcijo predsednika, če se bo za ponovni mandat predsednika odločil trenutni predsednik NZS Radenko Mijatović. Vednar bi za Kosa lahko kot težavo za morebitno kandidaturo predstavljala tako imenovana afera nekdanjega Računskega sodišča in aktualnega kandidata Slovenije za komisarja v EU komisiji Tomaža Vesela, sedaj direktorja ene izmed medijskih družb v lasti družinskih članov, sorodnikov, nekdanjih žena družinske dinastije Odlazek. Že v preteklosti je o tem poročal Dnevnik, sam pa sem o tem pisal decembra 2020. V preteklosti so se pojavile informacije, da je mladi Vesel kot delavec na gradbiščih v Nemčiji sodeloval v kriminalni združbi, ki je kradla gradbeni material in stroje. Že večkrat so se pojavile informacije, da je prvi informacijo Dnevniku takrat lansiral prav Drago Kos. Kljub temu, da je v preteklosti prejel vprašanja glede Veselove dogodivščine v Nemčiji, se je Kos zavil v molk. Vesel pa je večkrat povedal, da gre za izmišljotine. Lahko razkrijem, da sem že decembra 2020 pošiljal vprašanja v Nemčijo. Mogoče je letos spet čas, da pridemo tej zgodbi enkrat do dna.Foto: Prava.siSlovenski nogomet je UGRABLJEN s strani starega srbskega JLA poslovnega omrežja? Zakaj pri tem sodelujejo posamezniki iz tožilstva, policije in odpadnikov SDV? Čas je, da se nogomet vrne k civilni sferi!Zakaj smo izpostavili SOVO? Zakaj izpostavljamo VOJSKO? Zakaj lahko izpostavimo SODSTVO, TOŽILSTVO? Zakaj bomo sedaj izpostavili še POLICIJO? Zakaj smo omenjali primer Slavka Vinčiča? Zakaj poslovno omrežje aktualnega predsednika NZS Radenka Mijatoviča? Zakaj smo vam razkrili nekatere osebnostne lastnosti nekdanjega dolgoletnega predsednika ZNSS Vlada Šajna?Jebiga, ker so se prav v NZS združila omrežja v ????biznisih z drogo????, balkansko vojaško poslovno omrežje z najmočnejšim vplivom v poslih z energetiko, plinom, nafto na področju Zahodnega Balkana in operativcev iz represivnih struktur, ki so ugrabile del tožilstva ( Specializirano državno tožilstvo) in del policije (kriminalistična policija).Ste že pozabili na zgodbo Miloša Njegoslava Milovića? Prav ta omrežja so poskrbela, da je Milovič kljub ŠTIRIKRATNI OPROSTITVI!!! bil na koncu obsojen v zadevi, kjer je celotno zadevo v resnici koordiniral krog Aleksandra Čeferina.Ne smemo pozabiti, da je tožilec, ki je preganjal Milovića bil v času Čeferinove vladavine na NZS imenovan za disciplinskega sodnika! HALO, a tukaj pa ni NAVZKRIŽJE INTERESOV, spoštovano tožilstvo??? Na vse to, kar opozarjamo sedaj smo že opozarjali v člankih z naslovom Vroča odvetniška-poslovna železniška saga! Ali bo "Tanjin" Miloš zapečatil kariero Aleksandra Čeferina? in Zakaj je primer MILOVIČ ŠOLSKI PRIMER IZVAJANJE SELEKCIJE NA TRGU S STRANI KRALJICE POSTOPKOV-TOŽILSTVA GROBARJEV SLOVENIJE?.Vzporedni mehanizem globoke države z odpadniki iz UDBE ter operativci iz dela policije, dela tožilstva so se predali tistim silam, ki niso bili NIKOLI za SAMOSTOJNO SLOVENIJO! Se čudite, da se Janković in Čeferin slikata "non stop" s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem? Zato nas ne čudi, da se je predvsem "stara vojaška srbska JLA" struja vedno poskrbela, da je nogomet na Balkanu ostal pod njihovim radarjem. Večina teh se je integrirala v organe represije in pregona v Sloveniji. Večina teh, kar pa je NAROBE. Ugrabili so nogomet in posledično tudi slovenski šport! Čas je, da se VOJSKA, POLICIJA, TOŽILSTVO, SOVA umaknejo iz nogometa! Nogomet in šport se morata vrniti civilni sferi. PIKA!P.S.: Drago Kos pa se izkazuje tudi za skrbnega očeta. Pomaga svoji hčerki postavljati odvetniško pisarno. Bo vsaj nehal plačevati odvetniške storitve odvetniški družbi predsednice države RS Nataši Pirc Musar.Luka Perš

Thu, 11. Jul 2024 at 13:16

1938 ogledov

"Tople zabave" Vlada Šajna v dolenjskih brunaricah? Kdo je Vlado Šajn, ena najmočnejših figur nogometnega poslovnega omrežja
Kdo je Vlado Šajn? Gre za nekdanjega dolgoletnega (mednarodnega??) nogometnega sodnika, mednarodnega kontrolorja sojenja in visokega uslužbenca UEFA za sojenje in spreminjanje nogometnih pravil. Zaradi svoje funkcije v UEFI se je moral odpovedati dolgoletnemu vodenju Zveze nogometnih sodnikov Slovenije in je funkcijo prepustil svojemu dolgoletnemu zavezniku David McDowellu. Nekateri so že večkrat namignili tudi v medijih, da je v resnici prav Vlado Šajn ena najmočnejših figur v slovenskem nogometnem poslovnem omrežju. Tudi predsednik UEFA Aleksander Čeferin zelo dobro ve, koga mora na UEFA zelo pozorno poslušati. Svoje mnenje o nogometni sodniški organizaciji pa je povedal tudi nekdanji zelo uspešni mednarodni nogometni sodnik Damir Skomina iz Kopra. Kot strokovni komentator za analiziranje sodniških odločitev v prvi slovenski nogometni ligi je med komentiranjem ene izmed teh povedal sledeče v oddaji Pod prečko na Sportklubu : "“Ni naključje, da nisem del sodniške organizacije. Na to sem ponosen.”Lahko iskreno zapišem, da je življenje raziskovalnega novinarja vedno zabavno, jebiga, a včasih zaradi finančnih težav in osmih tožb tudi zelo stresno. Jebiga, vse to je del posla. Preživijo najboljši in najmočnejši.Tokrat vam predstavljamo še enega "nogometnega poslovnega" igralca na slovenski gospodarski športni sceni. To je nekdanji dolgoletni predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vlado Šajn. Že večkrat so se pojavljale informacije, da velja Šajn za eno najmočnejših nogometnih figur v Sloveniji.Nekdanji dolgoletni predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije Vlado Šajn. (Foto: Posnetek zaslona-Siol)Šajnov sporni poslovni model v podjetjih Mediafin! Strankam, ki niso mogle dobiti kredite na bankah zaračunali 40-odstotne obresti! Kdo Šajnovi poslovni partnerji? Poglejte si katastrofalne številke vseh Šajnovih podjetij! Fursu dolžan 150 tisoč evrov v letu 2016????O spornih poslih Vladimira Šajna se je v preteklosti že poročalo v slovenskih medijih. Najbolj temeljito so se poslovne poti lotili v mediju Svet24 v lasti nekdanje žene Martina Odlazka, Alenke Nardini. Tako so v članku z naslovom UMAZANA KAMPANJA Sumljivo: predsednika NZS predlagata z veliko masla na glavi razkrili sporno delovanje podjetja Mediafin, kjer je njegov dolgoletni poslovni partner David Mcdowell, sedanji predsednik Zveze nogometnih sodnikov Slovenije. Tudi sedanji predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović sta ga za kandidata za predsednika NZS v letu 2016 predlagala Šajn in Mcdowell.Kaj so mediji očitali podjetju Mediafin? Najbolj sporno je bilo, da je več podjetij z imenom Mediafin posodil v daljšem časovnem obdobju več kot tri milijone evrov. Njihove stranke so bile večinoma osebe, ki niso dobile kredite na bankah. Kot še piše v zgoraj omenjenem članku, pa so imeli kar 40-odstotne obrestne mere! Zanimivo, sedež podjetja se je nahajal oziroma se še na Dunajski 21 v Ljubljani. Zaradi svojih poslov pa sta bila Šajn in Mcdowell po poročanju Planet Danes dolžna FURS-u 150 tisoč evrov.Foto: Posnetek zaslona- Svet24tvKrovno podjetje Vlada Šajna Mediafin obstaja od novembra 1998. Poleg Šajn sta v lastništvu podjetja še David Andrew Mcdowell Zor in z zelo majhnim lastniškim deležem ( 0,6 %) Bajram Lazicani, nekdanji dolgoletni predsednik Zveze ljubljanskih nogometnih sodnikov in tudi dolgoletni član izvršnega odbora ZNSS. Dušan Tomše pa je vlogo zastopnika podjetja opravljal od leta 1998 do marca 2010.Po podatkih na E-bonitetah pa lahko opazimo, da podjetje po njihovem mnenju posluje s težavo. Med drugim so zapisali:"Po merilih ZFPPIPP je nastopila domneva insolventnosti zaradi dolgoročne plačilne nesposobnosti po kriteriju negativnega kapitala (1. tč. III. odst. 14. čl. ZFPPIPP). Po zadnji bilanci subjekt posluje z izgubo.Poslovanje je izrazito odvisno od tujih virov financiranja. Izkazan presežek kratkoročnih obveznosti nad kratkoročnimi sredstvi vodi v nelikvidnost. Kreditna izpostavljenost je, zaradi relativne višine terjatev glede na ustvarjene prihodke, zelo visoka. Posledica relativno nizkega izida iz poslovanja je podpovprečna stopnja donosnosti sredstev. Ustvarjen promet je neprimerno nizek glede na vložena sredstva. Nizka višina letnih prihodkov nakazuje na izpostavljenost subjekta tveganjem zaradi sprememb v njegovem poslovnem okolju."Sledilo je ustanovitev podjetja Mediafin Kom, ki ga je leta 2003 s podobnimi lastniški deleži ustanovila zgoraj omenjena trojica. Podjetje je delovalo do septembra 2016. Zakaj so ga izbrisali, pa so v preteklosti že razkrili novinarski kolegi iz Planeta in Sveta24. Kot kaže je nekdo iz Šajnovega kroga ugotovil, da je dobro imeti vsaj en športni medij na svoji strani. Tako je Bojan Požar v maju 2021 razkril, da sta UEFA in NZS namenili športnemu dnevniku Ekipa v lasti družinskih članov, sorodnikov in nekdanjih žena družinske dinastije Odlazek 250 tisoč evrov."“Konkretno, več različnih virov iz NZS nam je zaupalo, povedalo, da naj bi Nogometna zveza pod postavko (beri: krinko) promocije prej omenjenega evropskega nogometnega prvenstva U21 (Maribor – marec 2021) na (povezana) podjetja, ki izdajajo Odlazkov športni časnik Ekipa24*, nakazala 250 tisoč evrov", je zapisal Bojan Požar.Šajn pa je v sledečih letih ustvaril še podjetja Mediafin PRO v letu 2009. Kot delni lastniki se poleg Šajna pojavljajo še Andrej Lovrič, David Andrew Mcdowell Zor, Iztok Gustinčič in Miroslav Marič. Kot je vidno, je leta 2018 Šajn iz tega podjetja izstopil kot lastnik. Leta 2012 sta Mcdowell in Šajn še ustanovila Mediafin Finance, ki sta jo prenesla lastniško na Mediafin Pro. Vendar je tudi to podjetje že od leta 2022 izbrisano iz poslovnega registra.Tople zabave Vlada Šajna in druščine v dolenjskih brunaricah?Kot raziskovalni novinar velikokrat naletim na zelo zanimive novice tam, kjer bi to najmanj pričakoval. Že od novembra 2014 obiskujem Onkološki inštitut Ljubljana. Zdaj se točno ne spomnijam, katerega leta je bilo, sam pa predvidevam da v poletnih mesecih v obdobju med leti 2018-2020.Velikokrat so mi redne kontrole opravljali specializantje. Ker me na eni izmed kontrol ni prevzela moja resorna zdravnica je mojo kontrolo prevzel eden izmed zdravnikov, po moji oceni star med 45. do 50. let. Zelo hitro sva se zapletla v zanimiv in sproščen pogovor.Med drugim sva debatirala tudi o nogometu. Tistih besed, ki mi jih je takrat povedal o Vladu Šajnu kot nogometni sodnik ne bom pozabil nikoli. Med drugim mi je povedal:"Joj, to sploh ne veš, kakšne posle se gredo Šajn in njegovi sodniški pajdaši. V svetu nogometa sem že več kot deset let. V marsikaterem klubu sem bil. Tako sem se spoznal tudi z Vladimirom Šajnom. Velikokrat sem bil na njegovih zabavah v eni izmed dolenjskih brunaric. Tam se je veliko predvsem popivalo. Po navadi so se zabave končale tudi s "toplimi fintami". Vse to sem videl na lastne oči," mi je takrat zaupal zdravnik.Foto: Posnetek zaslona-SportklubDamir Skomina: “Ni naključje, da nisem del sodniške organizacije. Na to sem ponosen.” V delu slovenske javnosti je odmevala izjava nekdanjega dolgoletnega zelo uspešnega mednarodnega ngometnega sodnika Damira Skomino iz Kopra. Zdaj že upokojeni sodnik je poznan predvsem ljubiteljem nogometa kot gostujoči strokovni komentator v oddaji Pod prečko na Sportklubu. V njej analizira in podaja svoje mnenje o različnih nogometnih situacijah v prvi slovenski nogometni ligi. V eni izmed njih je bil kritičen do odločitve enega izmed slovenskih nogometnih sodnikov. Med drugim je povedal:“Ni naključje, da nisem del sodniške organizacije. Na to sem ponosen.”Še več kritičnih besed Zvezi nogometnih sodnikov Slovenije pa je Skomina namenil v posebnem intervjuju za Sportklub v članku z naslovom Damir Skomina: “Verjamem, da nisem ravno ‘persona grata'”. " Nisem kritičen, samo povem tako, kot je. Če nekdo pričakuje, da bom takšen, kot je bil v oddaji moj predhodnik Darko Čeferin, ki je stvari potvarjal in govoril tako, da so bile všečne odgovornim v sodniški organizaciji, se zelo moti.Zadnji krogi so jasno pokazali, kakšno je slovensko sojenje. Vidimo tudi paradoks, ko je sodnik, ki je na tekmi Celje – Koper delal ogromne napake, nato pa bil že na naslednji tekmi prisoten v Kopru, za nagrado pa je dobil tudi finale slovenskega pokala. V normalnem, poslovnem, športnem svetu to ne obstaja. Pri nas pač. Povem, kar si mislim. Razumem, da je nekdo zavisten in ogovarja kolega drugemu kolegu, ne morem pa verjeti, da imamo sodnika, ki razlaga odločitve ostalih sodniških kolegov direktorjem in predsednikom klubov. Ne morem verjeti, da so takšne stvari dovoljene in sprejemljive ter da za to ni sankcij. Vse to dovolj pove o sodniški organizaciji.To ni vprašanje zame. Svoje delo opravljam profesionalno in se nanj zelo dobro pripravim. Velikokrat slišim s strani klubskih funkcionarjev, da sodnikom moje razlage niso všeč in da sem nekompetenten. Govorijo, da nisem zraven in ne vem, za kaj se gre. A to, kar jaz vem, sami ne bodo nikoli. Izkušenj in znanja ti nihče ne more vzeti.Večkrat sem že dejal, da pri vsaki situaciji, ki jo komentiram, ne presojam sam. Imam svoje mnenje, a o tem povprašam tudi eminentne sodnike, ki so bili mednarodno zelo uveljavljeni. Kar povem, ni samo moje mnenje, ampak tudi mnenje zelo, zelo uglednih sodnikov.Povprašajte klube in boste dobili odgovor. Klub sicer vedno gleda nase, a še nisem slišal, da bi kateri dejal, da so zmagali zaradi sodnika, temveč le izgubili. Nisem na strani klubov, zelo dobro poznam eno in drugo stran.Predvsem pogrešam jasnost, transparentnost in odgovornost. Za dobre stvari moraš biti nagrajen, za slabe pa ne nujno kaznovan, temveč, da se napake zavedaš. Zdaj imamo na eni strani nekoga, ki se postavlja s pozicije moči in se kljub napakam skuša izgovarjati na moj račun.Dejanja so jasna, a tudi novinarji znate napihniti stvari in jih narediti senzacionalne. Če pogledamo spletno stran časnika Ekipe, je ta kot revija Lady in ne športni časopis. Gre za “trič trač” rubriko, ki je na spletu v posmeh sami Ekipi. Dejansko je to slovenski The Sun in ne Ekipa. Vselej povem, kaj si mislim in stvari ne zavijam v celofan, da so videti lepše. Šport športnikom, trače pa množici, ki uživa v tem," je povedal Skomina.Nič, Vlado Šajn je le še eden izmed "biserov" za veliko število državljanov tako imenovanega nogometnega poslovnega omrežja.Foto: E-boniteteFoto: E-boniteteFoto: E-boniteteLuka Perš

Wed, 10. Jul 2024 at 15:03

2007 ogledov

Kdo je Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije? Operativec "balkanskih milijonov" poslovnega omrežja EX JLA!
Radenko Mijatovič je predsednik Nogometne zveze Slovenije. V teh dneh je kot predsednik panožne zveze doživel enega večjih uspehov v dosedanji karieri . Nogometna moška članska reprezentanca je na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu v Nemčiji prvič uvrstila v izločilne boje in šele po izvajanju kazenskih strelov klonila proti nekdanjim evropskim prvakom Portugalcem. Radenko Mijatović je v preteklosti povedal, da je dobršen del športne kariere preživel kot nogometaš Litije. Kdo si je že v Litiji "nabiral funkcionarske nogometne izkušnje", spoštovani državljani?Mijatović pa se je tudi razveselil zmage Gibanje Svobode na zadnjih parlamentarnih volitvah v letu 2022. Že takrat je več različnih medijev razkrilo, da je prav Mijatovič poravnal stroške povolilne zabave GS v Cvetličarni. Foto: Posnetek zaslona-Požareport.Je pa že dlje časa jasno, da velja v nogometnih krogih operativec predsednika UEFA Aleksandra Čeferina in dolgoletnega vplivnega člana UEFA za nogometna pravila in sojenje Vlada Šajna, nekdanjega dolgoletnega predsednika Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS). Mijatović pa je bil dolgoletni kader v vodstvu ZNSS. Vendar nas je že nekaj naših gospodarskih žvižgačev opozorilo na poslovno pot Radenka Mijatovića. Z nekaj kliki na svetovnem spletu lahko hitro opazite, koliko funkcij opravlja Mijatović. Ob tem se res čudimo, kdaj ima čas sploh voditi zvezo. Zato pa je to priložnost izkoristil eden izmed nekdanjih zlatih reprezentatov, bil v času Mijatovičeve ere "big boss" in pobegnil v Anglijo. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. (Foto: Posnetek zaslona-Sportklub)Poslovni imperij Radenka MijatovičaSodeč po podatkih na e-bonitetah Radenko Mijatović v vlogi prokurista ali direktorja zastopa podjetja MSIN, Brinje Commerce, Hifi Color Studio, Cetis (izvršni direktor) in EGP. Kot lastnik se pojavlja v podjetju Brinje Commercial, kjer ima 50-odstotni lastniški delež. Ključno podjetje, v katerem deluje Radenko Mijatović je poslovna družba MSIN. V teh podjetjih imajo svoje lastniške deleže. (Foto: E-bonitete)Sedi pa tudi v nadzornih svetih podjetij Varnost Vič in Cetis. Od leta 2022 do 2023 pa je zasedel mesto nadzornika v podjetju Zarja Elektronika. Boljši poznavalci slovenske poslovne scene vedo povedati, da velja Mijatović za enega ključnih operativcev podjetja MSIN. Foto: E-boniteteLastnika podjetja sta vsak s 50-odstotnim deležem Marko Mohar (ADM INVEST družba za investiranje d.o.o.) in Matjaž Satler (MS INVEST družba za investiranje d.o.o.). Eden izmed lastnikov MSIN pa skupaj s Bojanom Petanom preživlja tožilski masaker v zadevi Terme Čatež na okrožnem sodišču v Kopru. Ob tem smo tudi slišali, da je Mijatovičeva spremljala življenjska sreča. Kot mlad delavec v Logatcu je spoznal punco iz bolj premožne družine. Tukaj so bili zametki poslovnega imperija Radenka Mijatovića. Foto: E-boniteteOperativec balkanskih milijonov nekdajnih vojaških struktru JLA omrežja srbskega predsednika Aleksandra VučićaŽe večkrat smo v našem mediju omenjali, da ima na slovensko gospodarstvo še vedno močan vpliv del vojaških struktur nekdanje JLA. Že večkrat so tudi drugi balkanski raziskovalni novinarji pisali, da ima prav omrežje iz nekdanje JLA ključno vlogo v balkanskih poslil z energetiko, nafto in plinom. Kot so nam zatrdili naši viri, je prav Mijatovič eden osrednjih operativcev tega omrežja. Ob slikah Čeferina, Jankoviča z voditeljem Republike Srbske Miloradom Dodikom in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučičem smo se prvo vprašali, kje je Mijatović? Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, srbski predsednik Aleksander Vučić, predsednik UEFA Aleksander Čeferin in ljubljanski župan Zoran Janković. (Foto: Posnetek zaslona-Portalplus)Zelo dobri poznavalci omenjega omrežja vedo povedati, da je prav Mijatović eden izmed tistih, ki velja za enega osrednjih igralcev takoimenovanega "balkanskega kapitala" z omrežja poslovnih akterjev Aleksandra Vučiča. Tukaj akterji omenjajo še Zorana Jankovića in Aleksandra Čeferina. Mogoče ste že pozabili, da so prav Srbi prvi nominirali Čeferina za predsednika UEFA. Ne smemo pa niti pozabiti na prijateljstvo med Čeferinom in nekdanjim predsednikom srbske nogometne zveze in tajkunom in vplivnim članom UEFA Slavišo Kokezo. Slednji je izginil iz poslovne, politične in športne scene ob razkritju kriminalne črnogorske združbe Kavaški klan. Del kritičnih medijev do politike Aleksandra Vučiča pa je tudi večkrat trdil, da je Kavaški klan deloval po notah nekaterih nekdanjih najvišjih političnih predstavnikov Vučičeve stranke. Nekateri insajderji srbske politike pa so nekajkrat omenili, da je bil ključni igralec iz ozadja v času vladavine Vučiča lani umrli nekdanji srbski predsednik v letih 1997-2002 in haaški obtoženec za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Milan Milutinović. Sam pa sem že kot novinar Nova24tv opozarjal na balkansko omrežje Avstrijca Martina Schlaffa v članku [Video] To je Martin Schlaff, avstrijski milijarder in bančnik balkanskega kriminalnega omrežja: Iz držav nekdanje Jugoslavije do sedaj izginilo 150 milijard evrov! objavljen dne desetega aprila 2021.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvVelikokrat se umazani denar iz mafijskih poslov opere v različnih poslih. Nekateri si izberejo tiskarno za tiskanje potnih listov, drugi spet varnostne službe, tretji spet igralnice.Jebiga, denar pač more postati legalen. Malce si poglejte podjetja, v katerih je Mijatovič direktor, prokurist, predsednik ali le izvršni direkto in s čim se ukvarjajo. Boste zelo hitro ugotovili, kaj je ključna naloga poslovnega imperija kjer ima pomembno vlogo Radenko Mijatovič.Zelo dobro se ve, da so se nekateri ljudje iz Slovenije morali iti zagovarjat v Beograd, da pojasnijo, kam so izginili balkanski milijoni. Pa še en znani sin iz Ljubljane je moral tam ostati nekaj dni za varščino, da so se v posli v Ljubljani uredili. Luka Perš

Wed, 10. Jul 2024 at 15:03

5358 ogledov

Kdo je Radenko Mijatović, predsednik Nogometne zveze Slovenije? Operativec "balkanskih milijonov" poslovnega omrežja EX JLA!
Radenko Mijatovič je predsednik Nogometne zveze Slovenije. V teh dneh je kot predsednik panožne zveze doživel enega večjih uspehov v dosedanji karieri . Nogometna moška članska reprezentanca je na letošnjem evropskem prvenstvu v nogometu v Nemčiji prvič uvrstila v izločilne boje in šele po izvajanju kazenskih strelov klonila proti nekdanjim evropskim prvakom Portugalcem. Radenko Mijatović je v preteklosti povedal, da je dobršen del športne kariere preživel kot nogometaš Litije. Kdo si je že v Litiji "nabiral funkcionarske nogometne izkušnje", spoštovani državljani?Mijatović pa se je tudi razveselil zmage Gibanje Svobode na zadnjih parlamentarnih volitvah v letu 2022. Že takrat je več različnih medijev razkrilo, da je prav Mijatovič poravnal stroške povolilne zabave GS v Cvetličarni. Foto: Posnetek zaslona-Požareport.Je pa že dlje časa jasno, da velja v nogometnih krogih operativec predsednika UEFA Aleksandra Čeferina in dolgoletnega vplivnega člana UEFA za nogometna pravila in sojenje Vlada Šajna, nekdanjega dolgoletnega predsednika Zveze nogometnih sodnikov Slovenije (ZNSS). Mijatović pa je bil dolgoletni kader v vodstvu ZNSS. Vendar nas je že nekaj naših gospodarskih žvižgačev opozorilo na poslovno pot Radenka Mijatovića. Z nekaj kliki na svetovnem spletu lahko hitro opazite, koliko funkcij opravlja Mijatović. Ob tem se res čudimo, kdaj ima čas sploh voditi zvezo. Zato pa je to priložnost izkoristil eden izmed nekdanjih zlatih reprezentatov, bil v času Mijatovičeve ere "big boss" in pobegnil v Anglijo. Predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. (Foto: Posnetek zaslona-Sportklub)Poslovni imperij Radenka MijatovičaSodeč po podatkih na e-bonitetah Radenko Mijatović v vlogi prokurista ali direktorja zastopa podjetja MSIN, Brinje Commerce, Hifi Color Studio, Cetis (izvršni direktor) in EGP. Kot lastnik se pojavlja v podjetju Brinje Commercial, kjer ima 50-odstotni lastniški delež. Ključno podjetje, v katerem deluje Radenko Mijatović je poslovna družba MSIN. V teh podjetjih imajo svoje lastniške deleže. (Foto: E-bonitete)Sedi pa tudi v nadzornih svetih podjetij Varnost Vič in Cetis. Od leta 2022 do 2023 pa je zasedel mesto nadzornika v podjetju Zarja Elektronika. Boljši poznavalci slovenske poslovne scene vedo povedati, da velja Mijatović za enega ključnih operativcev podjetja MSIN. Foto: E-boniteteLastnika podjetja sta vsak s 50-odstotnim deležem Marko Mohar (ADM INVEST družba za investiranje d.o.o.) in Matjaž Satler (MS INVEST družba za investiranje d.o.o.). Eden izmed lastnikov MSIN pa skupaj s Bojanom Petanom preživlja tožilski masaker v zadevi Terme Čatež na okrožnem sodišču v Kopru. Ob tem smo tudi slišali, da je Mijatovičeva spremljala življenjska sreča. Kot mlad delavec v Logatcu je spoznal punco iz bolj premožne družine. Tukaj so bili zametki poslovnega imperija Radenka Mijatovića. Foto: E-boniteteOperativec balkanskih milijonov nekdajnih vojaških struktru JLA omrežja srbskega predsednika Aleksandra VučićaŽe večkrat smo v našem mediju omenjali, da ima na slovensko gospodarstvo še vedno močan vpliv del vojaških struktur nekdanje JLA. Že večkrat so tudi drugi balkanski raziskovalni novinarji pisali, da ima prav omrežje iz nekdanje JLA ključno vlogo v balkanskih poslil z energetiko, nafto in plinom. Kot so nam zatrdili naši viri, je prav Mijatovič eden osrednjih operativcev tega omrežja. Ob slikah Čeferina, Jankoviča z voditeljem Republike Srbske Miloradom Dodikom in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučičem smo se prvo vprašali, kje je Mijatović? Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, srbski predsednik Aleksander Vučić, predsednik UEFA Aleksander Čeferin in ljubljanski župan Zoran Janković. (Foto: Posnetek zaslona-Portalplus)Zelo dobri poznavalci omenjega omrežja vedo povedati, da je prav Mijatović eden izmed tistih, ki velja za enega osrednjih igralcev takoimenovanega "balkanskega kapitala" z omrežja poslovnih akterjev Aleksandra Vučiča. Tukaj akterji omenjajo še Zorana Jankovića in Aleksandra Čeferina. Mogoče ste že pozabili, da so prav Srbi prvi nominirali Čeferina za predsednika UEFA. Ne smemo pa niti pozabiti na prijateljstvo med Čeferinom in nekdanjim predsednikom srbske nogometne zveze in tajkunom in vplivnim članom UEFA Slavišo Kokezo. Slednji je izginil iz poslovne, politične in športne scene ob razkritju kriminalne črnogorske združbe Kavaški klan. Del kritičnih medijev do politike Aleksandra Vučiča pa je tudi večkrat trdil, da je Kavaški klan deloval po notah nekaterih nekdanjih najvišjih političnih predstavnikov Vučičeve stranke. Nekateri insajderji srbske politike pa so nekajkrat omenili, da je bil ključni igralec iz ozadja v času vladavine Vučiča lani umrli nekdanji srbski predsednik v letih 1997-2002 in haaški obtoženec za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Milan Milutinović. Sam pa sem že kot novinar Nova24tv opozarjal na balkansko omrežje Avstrijca Martina Schlaffa v članku [Video] To je Martin Schlaff, avstrijski milijarder in bančnik balkanskega kriminalnega omrežja: Iz držav nekdanje Jugoslavije do sedaj izginilo 150 milijard evrov! objavljen dne desetega aprila 2021.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvVelikokrat se umazani denar iz mafijskih poslov opere v različnih poslih. Nekateri si izberejo tiskarno za tiskanje potnih listov, drugi spet varnostne službe, tretji spet igralnice.Jebiga, denar pač more postati legalen. Malce si poglejte podjetja, v katerih je Mijatovič direktor, prokurist, predsednik ali le izvršni direkto in s čim se ukvarjajo. Boste zelo hitro ugotovili, kaj je ključna naloga poslovnega imperija kjer ima pomembno vlogo Radenko Mijatovič.Zelo dobro se ve, da so se nekateri ljudje iz Slovenije morali iti zagovarjat v Beograd, da pojasnijo, kam so izginili balkanski milijoni. Pa še en znani sin iz Ljubljane je moral tam ostati nekaj dni za varščino, da so se v posli v Ljubljani uredili. Luka Perš

Tue, 9. Jul 2024 at 08:07

2134 ogledov

Razkrivamo NOVE PIKANTNOSTI o razvpitem mednarodnem nogometnem sodniku Slavku Vinčiču! Kako kaj #whitesnow, Slavko Vinčič???
Čas je, da se po dolgem času dotaknemo še enega močnega neformalnega omrežja zgrajenega s pomočjo infrastrukture "neodvisne športne institucije" Nogometna zveza Slovenije. O njem sem že večkrat pisal kot novinar Nova24tv, ko sem razkrival del omrežja akterjev predsednika nogometne UEFA Aleksandra Čeferina. Za naše "večinske resne osrednje" medije BOG I BATINA. Jebiga, tako se ga bojijo, da si ne upajo objaviti enega kritičnega intervjuja o Čeferinu, a ne spoštovani urednik Večera Mitja Stepišnik in borka za #depolitizacijo Petra Lisjak Tušek? Še sreča, da obstajajo "alternativni mediji" a la Nova24tv, Požareport, Demokracija in Prava.si, ki smo razkrili sporna dejanja trenutnega predsednika UEFA v zadevi Milovič.V našem mediju smo v juniju 2022 objavili članka z naslovom Dosje Slavko Vinčič: Kako se pripadnik slovenske sodniške nogometne kamarile druži z narkostarletami!Destinacija Bjelina! in Dosje Slavko Vinčič: Počilo na relaciji Mijatović-Čeferin zaradi Vinčičevih dogodivščin v mafijski Bjelini!. Za "nagrado" sem se moral po šestanjstih letih nogometne sodniške kariere moral posloviti. Kar sem v njej dosegel, se nimam ničesar pritoževati in sem res užival v tem delu. Jebiga, zaradi svojih bedarij pa sem za nagrado znašel v letu 2014 v Slovenskih novicah. Sem pač oseba, ki svoje napake vedno priznam.Zdaj pa se vrnimo mednarodnemu nogometnemu sodniku Slavku Vinčiču iz Maribora. Kot nekdanji nogometni sodnik mirno zatrdim, da je Vinčič večino svojih tekem v zadnjem času odsodil vrhunsko. Se pa kot vsakemu sodniku zgodi kdaj tudi kakšna "slaba" tekma. Vinčič realno doživlja vrh svoje kariere v vlogi nogometnega sodnika. Po odsojenem finalu v prestižnem nogometnem tekmovanju Lige prvakov bo sedaj sodil še v polfinalu evropskega prvenstva v Nemčiji.Zanimivo, da je Vinčič rabil "piar reklamo" pred finalom Lige prvakov v naklonjenem mariborskem osrednjem mediju Večer. Vinčiča predstavili v članku (PORTRET TEDNA) Slavko Vinčić pod drobnogledom celotne Evrope. Če bo neviden, bo to zanj uspeh, kjer so še enkrat poskrbeli za medijsko čiščenje zadeva Bjelina.Foto: Posnetek zaslona-VečerVinčič in misija BjelinaMi smo v preteklosti v naših člankih predstavili tako mariborske poslovne partnerje Slavka Vinčiča kot ključne posameznike predvsem v Zvezi nogometnih sodnikov. Vinčič, v začetku svoje kariere v resnici povprečen nogometni sodnik se lahko zahvali "stricem" v tej organizaciji, da so mu omogočili kariero v svetu mednarodnega nogometa. Vendar v zadevi Vinčič se je spet opazila vloga slovenskih večinskih "osrednjih" medijih. Z nekaj kliki na svetovnem spletu boste opazili, da so v preteklosti velikokrat mnoge škandale tujih nogometnih sodnikov objavljali z največjim veseljem. Jebiga, pri Slavku Vinčiču pač veljajo "drugačni" kriteriji.A smo iz naših "bjelinskih virov" izvedeli sledeče. Fantje so že s svojim potovanjem v BiH prekršili malo morje "koronskih pravil" in težave s cariniki rešili po "balkansko". Na podoben način so v Bjelino potovale starlete. Del poti naj bi potekal tudi po rekah, ki tečejo v bliži Bjeline. V preteklosti smo že pisali, da je Vinčičev ranč z Bjeline pripadal eni izmed znanih balkanskih kriminalnih skupin. Tam so njihovi člani in gostje uživali v prepovedanih drogah (predvsem kokain) in orgijah z razvpitimi balkanskimi starletami. Foto: Prava.siVinčič je lahko v resnici vesel, da je od tam sploh prišel živ! Prav tisti dan je hotela sovražna kriminalna tolpa v Vinčičevem ranču v okolici Bjeline izvesti masaker, da bi se maščevala "Vinčičevi skupini občasnih znancev." Vse skupaj so na koncu preprečili bosanski organi pregona, ki so na ključno prestregli komunikacijo in v resnici preprečili najhujše. Po izbruhu afere je Vinčiču na pomoč priskočil POP TV, kjer je Vinčič trdil, da se je tam znašel nehote. Do sedaj je njegova bosanska avantura tudi pri bosanskih organih pregona pometena pod preprogo. Vendar Vinčič ve, da temu ni tako. Kje ste imeli svojo glavo, ko ste bili aretirani spoštovani mednarodni nogometni sodnik Slavko Vinčič? Mogoče je Vinčič pozabil, da so njegove avanture z #whitesnow posnele obiskovalke, ko se je z "njimi pogovarjal o nogometu".Aretiran Slavko Vinčič. Če ne bi prišlo do aretacije, bi verjetno Vinčiča ubila sovražna kriminalna tolpa, ki je hotela prav tisti dan v ranču v bližini Bjeline izvesti masaker. (Foto: Posnetek zaslona-Telegraf)Mariborsko dekle: ??????Vinčič me mora fukati z viagro????????, saj mu je beli snegec sfukal .....!????? Pa še 500 evrov mi je plačal za prijateljevanje in druženje??????? Ali je to res ali zgolj govorica na mariborski lokalni sceni??Izvedeli pa smo še eno zanimivo govorico o Slavku Vinčiču. Zelo dobro se ve, da je Vinčič del mariborske "elitne" smetane. Zato se tudi sam ne boji zaradi Bjeline. A mogoče bi morala Vinčiča skrbeti sledeča govorica, ki se širi o njem po ulicah Maribora.V naše uredništvo smo prejeli informacijo znanega Mariborčana, ki ga "zelo ljubijo" slovenski osrednji mediji. Žal je Slovenija majhna in vsak pozna vsakogar. Tako je usoda poskrbela, da je Mariborčan spoznal "prijateljico" Slavka Vinčiča.Le ta mu je povedala sledeče:??????? Vinčič me mora fukati z viagro????, saj mu je beli snegec sfukal .....???? Pa še 500 evrov mi je plačal za prijateljevanje?????"Slika je simbolna. Ali res držijo govorice o Vinčiču, ki jih razkriva ena izmed deklet na lokalni mariborski sceni??? (Foto: Posnetek zaslona-Hercegovina.info)Zdaj ali je to samo govorica ali je res, ne vemo. Mogoče pa bo moj novinarski kolega in najboljši raziskovalni novinar v Sloveniji Bojan Požar preveril omenjeno govorico pri svojih mariborskih virih. V primeru, da se omenjena govorica izkaže za resnično, je to še eden od škandolov nedotakljivega mednarodnega nogometnega sodnika Slavka Vinčiča.Luka Perš
Teme
Janez Janša EU parlament Strasbourg predstavitev programa predsedovanja EU

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU