Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU
Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu.
prava .
Slovenija

Nedelja, 18. Julij 2021 ob 19:50

Odpri galerijo

Po včerajšnji predstavirvi v Državnem zbiru je predsednik vlade Janez Janša danes v Evropskem parlamentu predstavil šestmesečni program predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije s prednostnimi nalogami predsedstva v drugi polovici leta 2021. Gre za tradicionalno predstavitev prioritet ob začetku predsedovanja Svetu EU. Predstavitev je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika vlade Janez Janše, ki ni avtoriziran!

Spoštovani predsednik parlamenta, spoštovana predsednica komisije, spoštovane poslanke in poslanci!
Pred skoraj natančno tridesetimi leti smo Slovenci ustvarili svojo lastno državo. Leto prej smo si sami izborili prve večstrankarske volitve. V tistem obdobju je kar 90 odstotkov volivcev na referendumu podprlo sanje o samostojni državi. Samo še enkrat v zgodovini je tako veliko število naših državljanov podprlo določeno odločitev: in to je bila odločitev o vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Biti del Evropske unije za nas, Slovence, nikoli ni pomenilo zgolj gospodarske priložnosti. Pomenilo je vrnitev v družino, ki jo povezujejo vrednote spoštovanja človekovih pravic in temeljnih političnih svoboščin ter demokracija. Vse tisto, kar nam je bilo v komunistični Jugoslaviji odvzeto ali kršeno. Ta vrnitev v Evropo je sovpadala s temeljnim zgodovinskim poslanstvom Evropske unije, ki ga je narekoval padec totalitarnih komunističnih režimov v Evropi: oblikovanje celovite in svobodne Evrope, ki bo v miru živela sama s seboj in s svojo soseščino.

Evropska unija je danes precej drugačna kot je bila v času našega vstopa in tudi v času prvega predsedovanja Svetu EU in tedaj tudi še Evropskemu svetu. Lahko rečemo, da je bilo tisto predsedovanje v prvi polovici leta 2008 zadnje predsedovanje, ki ga ni tako ali drugače zaznamovala katera izmed hudih kriz. Kar sledile so si druga za drugo: finančna kriza, migrantska kriza, okupacija Krima in kreacija zamrznjenih konfliktov v naši vzhodni soseščini, Brexit, od začetka lanskega leta pandemija koronavirusa. V obdobju kriz smo bili v EU primorani odzivati se nanje in jih skušati kar najhitreje ublažiti.
Močno upamo, da je v tem semestru napočil čas, ko Evropska unija lahko in tudi mora začeti delovati bolj strateško in bolj dolgoročno in usmerjeno v uresničevanje cilja, ki so si ga zadali očetje Evropske unije. Evropa, svobodna, cela in v miru sama s seboj in s svojo soseščino.
Slovenija drugič, odkar je članica Evropske unije, prevzema krmilo predsedujoče države Sveta EU. Zaokrožila bo delo tria, v katerem smo sodelovali z Nemčijo in Portugalsko, s pobudami in aktivnostmi smo se vključili v delo tria že na samem začetku. Zahvaljujemo se Nemčiji in Portugalski za dobro opravljeno delo v zelo težkih razmerah pandemije. Za drugo polovico leta, za naš semester, pa so pred nami nekateri izzivi in prednostne naloge, ki izhajajo iz položaja v Katerem Evropska unija danes je, hkrati pa prispevajo k obstoju in razvoju Unije.

Na prvem mestu je odpornost in okrevanje Evropske unije po pandemiji in vzpostavljanje strateško avtonomne Unije. Tu gre za oblikovanje ali dograditev načrtov in instrumentov za odpornost unije na pandemije ter tudi na močne simetrične ali asimetrične kibernetske napade. Veseli smo, da je okrevanje zastavljeno tako, da je naravnano tudi reformno in da bomo okrevali hkrati, ko boo izvajali zeleni in digitalni prehod.

Naslednja prioriteta je Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse. Za vse države članice in za vse državljanke in državljane Evropske unije. Tukaj gre tudi za Unijo uravnoteženih pravic in odgovornosti, visoke zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s pravico do svobode izražanja.

Prioriteta je tudi verodostojna in varna Evropska unija. Unija, ki je sposobna zagotavljati varnost in stabilnost ne samo na svojem ozemlju, ampak tudi v svoji soseščini. Gre za vprašanje dobrega sodelovanja v okviru severnoatlantskega zavezništva. Tu gre za projekcijo naših vrednot in stabilnosti v našo soseščino. Gre za unijo varovanih zunanjih meja ter jasne razmejitve med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.  

Dobro smo že začeli s Konferenco o prihodnosti Evrope oziroma točneje rečeno, najprej konferenca in pogovori o prihodnosti Evropske unije in nato tudi pogovori o prihodnosti Evrope kot kontinenta. Tu si želimo, da bo v naslednjih šestih mesecih organiziranih čim večje število razprav, odprtih za vse, ki želijo prispevati svoje predloge za oblikovanje skupne evropske prihodnosti. Ker gre za vprašanje skupne evropske prihodnosti, smo k tej razpravi poklicani vsi, brez tega, da bi se kdo čutil za izvoljenega in poklicanega, da druge uči o evropski prihodnosti. Tu je treba zagotoviti enakopravno razpravo, da lahko vsak, ne glede na razlike prispeva svoje poglede, kako so to skupno evropsko prihodnost predstavlja. Imamo temelje za to razpravo v veljavnih pogodbah, znotraj tega pa so dobrodošli vsi pogledi, tudi, če si nasprotujejo, ker samo odkrita razprava nas lahko pripelje naprej.
 
Naj predstavim nekatere ključne poudarke, vseh ni mogoče.
Začenjam z izzivom, ki je še vedno pred nami, namreč pandemijo Covid-19. Posledice krize so vidne. Vsak dan jih vidimo, tudi danes tukaj, ker vsi nosimo maske. Sprašujemo se, kaj bo v prihodnjih tednih in mesecih, ko bo neizogibno povečano število okužb z delta varianto in kakšna jesen nas čaka.
 Ob tem, ko z veliko previdnostjo spremljamo vendarle manjši pritisk pandemije in odpiranje javnega življenja, pa delamo vse, da bi bili pripravljeni na ta morebitni četrti val in da to ne bi predstavljal takšnih vir in preizkušenj, kot smo jim bili priča lanske jeseni.
Predvsem smo optimistični, ker vidimo, ad evropska strategija cepljenja deluje, da daje rezultate. Bolj optimistična pričakovanja so vezana predvsem na pospešeno cepljenje in dejansko pripravljenostjo velikanske večine naših državljanov, da se v resnici cepijo, da ne čakajo na druge, da bodo to naredili namesto njih in da bomo dosegli zadostno stopnjo precepljenosti tako, da njih ne bo zraven., Ključno vprašanje  je, kako naše sodržavljanke in sodržavljane prepričati, da je vsak, ki se cepi, tisti, ki prispeva k temu, da bomo v prihodnje normalno živeli in to kjerkoli v Evropi, ker vidimo, da virus ne pozna meja in to je naš skupni izziv.
Ena od stvari zaradi katerih lahko kljub virusu bistveno bolj normalno živimo ali pa pričakujemo normalno življenje preko poletja in jeseni, je evropsko digitalno COVID potrdilo. Čestitke, da ste v tako kratkem času dosegli dogovor med institucijami, tako da se to potrdilo dejansko že lahko uporablja in da to potrdilo tudi omogoča tudi državam članicam pri zadevaj, ki so v nacionalni prisojnosti, da z uporabo tega potrdila organiziramo zadeve bistveno bolj svobodno kot brez njega.
Če je naša prva kratkoročna prioriteta narediti vse, da ne bo četrtega vala, ki bi ponovno zapiral javno življenje in ogrožal razvoj v Evropski uniji, potem je naše največje upanje, da se v teh šestih mesecih previdno vračamo k normalnosti, v čas pred COVID-19l, kljub temu, da bodo nekateri previdnosti ukrepi morali očitno ostati še nekaj časa.
Odpornost in okrevanje Evropske unije in strateško avtonomna Unija je prioriteta v tem času, ne glede na to, kdo vodi Svet EU. Poleg budnega, skrbnega in čim bolj usklajenega in koordiniranega nadaljnjega spopadanja s pandemijo, je pred nami odgovorna naloga okrevanja in zagotavljanja bolj odporne EU, večje pripravljenosti na spopad s krizo, kakršna je bila pandemija.
Veliko je bilo v Evropi narejenega od začetka COVID krize, ko se zaradi nepripravljenosti nismo najbolje znašli. Nobena država na svetu, morda par izjem držav izven evropske celine, ki so hitro reagirale, na to ni bila pripravljena. Na začetku se nismo najbolje znašli. Danes je slika precej drugačna. Pravočasno smo dosegli dogovor o načrtu za okrevanje, kar je velikanski uspeh. Tisti, ki smo bili julija zraven na štiridnevni seji Evropskega sveta neposredno vemo. Izrekam zahvalo Komisiji, ki je na samem začetku razrahljala nekatere omejitve pri instrumentih potrebnega finančnega reagiranja na krizo. Zato nismo doživeli drastičnih padcev standarda kot v času finančne in gospodarske krize predvsem leta 2009 in zaradi tega je tudi okrevanje lažje. Evropska unija je tudi med vodilnimi pri raziskavah, proizvodnji in tudi izvozu cepiv. Evropska strategija cepljenja deluje. Kar je treba še narediti v tem trenutku, ni več odvisno od Evropske komisije, oe Evropskega parlamenta, ali vlad nacionalnih držav, ampak je to odvisno od vsakega posameznika. Imamo instrument, imamo cepiva, sedaj je na vas, državljanke in državljani, Evropejci, da to uporabimo in to epidemijo dejansko zaustavimo. Smo tudi na točki, ko lahko pomagamo drugim. EU je daleč največji solidarnostni darovalec cepiv, zaenkrat je tega čez 100 milijonov doz cepiv za manj razvite države, in to lahko še bistveno krepimo in je tudi potrebno.
V času COVID krize smo se naučili nekaj zelo pomembnih naukov, omenim naj le nekatere:
Potrebujemo skupni evropski načrt za spopadanje s krizami kot je COVID, načrt za primere, ko je takšna kriza oziroma nevarnost simetrična in prizadene vse, pa tudi načrte za situacije, ko je nevarnost asimetrična in prizadene samo nekatere države članice in jim lahko drugi pomagamo.
Pomembno je vedeti, kaj lahko naredimo skupaj in kdaj je potrebno nekaj narediti skupaj. Kot smo videli lani, imajo lahko nacionalni ukrepi, ki so v pomanjkanju skupnega načrta nujni, velike čezmejne učinke na druge države članice. Notranji trg EU in štiri svoboščine so zelo ranljive v času krize. Vse to smo izkusili. Spomnimo se kolon tovornjakov širom po Evropi dobro leto nazaj in nam bo vse jasno, kaj je potrebno narediti.
Na plan je prišla ranljivost in odvisnost Unije od tretjih držav glede določenih ključnih strateških dobrin kot so osebna zaščitna oprema, medicinska oprema, sestavine za zdravila in konec koncev tudi sestavine za cepiva.
Cilj mora biti, da ad – hoc rešitve, ki so odgovor na trenutno krizno situacijo, nadomestijo trajni strukturni ukrepi, načrti, ki bodo izdelani vnaprej. Želimo dokončati delo na vzpostavitvi evropske zdravstvene unije. Veliko dela je že bilo opravljenega in mislim, da okrog tega obstaja visoka stopnja soglasja med državami članicami in evropskimi institucijami, katere korake je treba narediti naprej, da zdravstveno unijo zgradimo.
Kot so pokazali nedavni dogodki v ZDA in na Irskem, lahko zelo hitro pridemo v položaj, ko ima kibernetski napad večjih razsežnosti lahko podobno usodne posledice kot širjenje virusa. Lahko pa so posledice tudi mnogo hujše, če je npr. napadeno naše energetsko omrežje. Oblikovanje skupnih načrtov obrambe pred kibernetskimi napadi ter izgradnja skupnih kapacitet  - tu se je delo že začelo - so naša primarna naloga. EU imamo tudi zato, da se lahko uspešno soočimo s takšno simetrično ali asimetrično grožnjo. Nobena država članica ni dovolj močna, niti največja ne, v primeru takšne grožnje, ker imamo skupna energetska omrežja. Samo skupni načrt in skupne kapacitete omogočajo učinkovito obrambo. Obstajata vsaj dva vira resne grožnje, ki jim nobena posamična država EU po doslej znanih informacijah sama ne more biti kos.
Vse države smo se v nacionalnih načrtih okrevanja zavezale k pomembnemu deležu investicij za digitalno in zeleno. Na področju digitalizacije in digitalnega prehoda Evropsko unijo čakajo precejšnji izzivi. Evropa na tem področju marsikje lovi korak za ostalimi pomembnimi igralci v svetu.
Na primer, v EU imamo podjetja, ki proizvajajo najboljšo opremo za fotolitografijo – ključno tehnologijo za izdelavo polprevodnikov – a v Evropi jih sestavimo in izdelamo manj kot 1% svetovne proizvodnje. Še več, čeprav imamo v EU prestižne univerze in tehnološko najnaprednejše laboratorije, oblikujemo oziroma izdelamo samo 1% polprevodnikov na svetovnem trgu. Brez polprevodnikov pa ni niti črke "d" od digitalizacije. Torej imamo znanje in imamo zmožnosti. Izkoristiti jih moramo. Moramo se odločiti, kjer je meja med trgovinskim sodelovanjem in kje se začenja evropska avtonomija, ko gre za kritično infrastrukturo in kritične produkte. EU mora postati čim bolj avtonomna. Po drugi strani pa želimo tudi na tem področju delovati v skladu z našimi evropskimi vrednotami, kot sta pravica do zasebnosti in varovanje osebnih podatkov. Gre za vrednote, ki so morda pri nekaterih naših konkurentih, ko gre za digitalizacijo, manj v ospredju. Regulacija digitalnih storitev, urejanje področja umetne inteligence ali pa s tem povezano področje upravljanja s podatki so zato za nas večji izziv kot za koga izven EU in to so vse teme, kjer bomo tudi v času slovenskega predsedovanja iskali ravnotežje med konkurenčnostjo na eni strani in spoštovanjem evropskih vrednot na drugi. Če uspemo v naši notranji razpravi najti pravo ravnotežje, potem verjamem, da lahko EU prevzame vodilno vlogo tudi pri oblikovanju digitalnih standardov na globalni ravni.
Lani decembra smo si zastavili ambiciozni cilj 55 odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030. S tem ciljem želimo spodbuditi tudi ostale države po svetu, da sledijo našemu zgledu. A pri tem ne gre samo za vprašanje ambicij, temveč tudi za vprašanje, kako v standarde, ki so potrebni zato, da te cilje uresničimo, prepričati tudi druge. Izven Evrope se emitira več kot 90% CO2 in tu je uspeh možno doseči samo globalno. Evropa lahko vodi proces, ne more pa cilja sama doseči in tu je treba poskrbeti, da posamični deli Evrope ne bodo plačali previsoke cene v procesu, da ne bomo uničili evropske industrije in kar najbolj skrbi naše sodržavljane, da se cene elektrike in goriva ne bodo nesorazmerno povečale in bistveno vplivale na padec kvalitete življenja.
Evropska komisija bo naslednji teden predlagala pomemben zakonodajni paket na področju podnebja in energije (Fit for 55). Pričakujemo, da bo predstavila predlog, ki bo uravnotežen in pravičen do vseh. Na ta način se lahko nadejamo, da bo dogovor o tem, kako pretopiti naše ambiciozne cilje na področju podnebja v zavezujoče pravo, možno doseči v najkrajšem možnem času. To bo dobra podlaga tudi za delovanje Unije na mednarodnih podnebnih pogajanjih letos novembra v Glasgowu.
Unija evropskega načina življenja, vladavine prava in enakih meril za vse Evropejci, roko na srce, ne razmišljamo pogosto o tem, kaj pomeni evropski način življenja, ker ga živimo, smo sredi njega. Zdi se nam samoumeven, a ni tako. Socialno-tržno gospodarstvo je evropski izum. Drugje po svetu urejajo ekonomske in socialne odnose nekoliko – ali pa precej - drugače kot mi. Marsikdo nam tudi zavida naše rešitve. Ko se torej pogovarjamo o evropski zakonodaji na področju minimalne plače, ali o čezmejnemu prenosu pravic socialne varnosti, imejmo to v mislih. Imamo recimo tudi  evropski model športa. Ta ne temelji na elitizmu ali izključevanju, ampak na enakih izhodiščnih možnostih za vse, povezovanju lokalnih skupnosti, pripadnosti.
V samem srcu evropskega načina življenja so nekatere naše skupne evropske vrednote – to je enako dostojanstvo vsakega človeka, iz tega izhajajoče neodtujljive človekove pravice in temeljne politične svoboščine.
Spoštovanje vladavine prava na osnovi enakih meril je ključno za zaupanje državljanov in državljank v javne ustanove in tudi ključen pogoj za medsebojno zaupanje med državami članicami EU. Pri vprašanjih vladavine prava mora biti jasno, da o tem, kaj je prav in kaj ne, vedno odloči neodvisno sodna  instanca,, ne pa politični organ. Prav tako pomembna je kakovost delovanja pravosodnega sistema, ki mora temeljiti na neodvisnem, nepristranskem in neselektivnem sodstvu, ki v vsaki državi članici stremi k pravičnosti in zagotavlja pravno zaščito brez odlašanja in brez nerazumno dolgih rokov. Odkar človeštvo govori o pravu, velja pravilo, da je pravica odložena, pravica odrečena.
Posebno pozornost bomo namenili svobodi in pluralizmu medijev ter  boju proti lažnim novicam, ki je še posebej potreben v okoljih z medijskimi monopoli, ki žal obstajajo tudi v Evropski uniji.
Ob tem slovensko predsedstvo opozarja na Resolucijo Parlamentarne skupščine Sveta Evrope 1096 in Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Usmeritve in opozorila, ki izhajajo iz njih, so za razvoj odpornih, vitalnih demokracij trajnega pomena, še posebej pa za udejanjanje zgodovinskega cilja celovite in svobodne Evrope, ki je v miru sama s seboj. Nekatere usmeritve in opozorila obeh resolucij v nekaterih mlajših evropskih demokracijah še niso realizirana. Prav v tem vidimo del globljih razlogov za medsebojno nesporazume glede vladavine prava v posameznih članicah EU.
Mnogi niso pripravljeni ali sposobni videti primerov, v katerih standardi in jamstva vladavine prava v resnici ne ščitijo evropskih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji, ampak prav nasprotno; institucijam pravne države, ki so s prehodom v demokracijo le formalno prevzele nove vloge, niso pa jih tudi ponotranjile, služijo predvsem za obrambo neupravičenih privilegijev in za ohranjanje kulture delovanja, zgrajene v desetletjih nedemokratičnih ureditev in praks, ki krčijo prostor svobode in vzdržujejo zakoreninjene neenakopravnosti in krivice.
O teh vprašanjih bomo spregovorili tudi na mednarodni konferenci, ki jo bomo organizirali v Sloveniji ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov 23. avgusta letos. Naša skupna odgovornost in trajna naloga je ohranjati živ spomin na to, da se je zavest o nujnosti evropskih integracijskih procesov izoblikovala prav v težkih in nedemokratičnih zgodovinskih preizkušnjah 20. stoletja, ki so doletele in zaznamovale narode današnjih članic EU, čeprav vsakega na svoj način in za različno dolgo časovno obdobje.
Verodostojna in varna Evropska unija, sposobna zagotavljati varnost in stabilnost tudi v svoji soseščini
Verjamemo, da je čas, da postane Evropska unija bolj strateška v razmišljanju in dejanjih pri njenem delovanju v svetu. To še posebej velja za našo neposredno soseščino. Slovenija kot predsedujoča Svetu EU bo zato v ospredje postavila sodelovanje Evropske unije z regijo Zahodnega Balkana pa tudi z Vzhodno soseščino. Zahodni Balkan je regija, ki je strateškega pomena za Unijo, zato bomo skupaj s predsednikom Evropskega sveta oktobra v Sloveniji organizirali vrh EU -Zahodni Balkan.  Širitev EU je po našem mnenju logičen odgovor na strateške izzive EU, ki jih imamo in so pred nami, tako v vzhodni soseščini kot na Zahodnem Balkanu.
Slovenija iz lastnih izkušenj dobro ve, kako pomembna je evropska perspektiva za izvajanje reform v procesu pristopnih pogajanj. Ta perspektiva mora biti oprijemljiva in takšna, da je v njeno izpolnitev mogoče resnično verjeti v času življenja aktualne generacije, sicer to ni več spodbuda. Ta oprijemljivost mora navdihovati in biti vir politične energije, potrebne za izvajanje nujnih reform na politični ravni. Biti mora vir energije in fokus politične zavesti državljanov, da bodo lahko nudili podporo potrebnim reformam od spodaj navzgor. Naš cilj je ponovno potrditi, obuditi in poživiti evropsko perspektivo za države Zahodnega Balkana, ki je bila dana na vrhu v Solunu že leta 2003. Če to storimo, potem bomo dokazali, da smo strateški igralec v svoji soseščini. Če tega nismo sposobni izvesti, če ne naredimo koraka naprej na Zahodnem Balkanu, bo te korake delal  nekdo drug z drugačnimi interesi in vrednotami.
Z regijo Zahodnega Balkana je tesno povezano vprašanje migracij, saj tu poteka ena izmed dveh večjih migracijskih poti v EU. Mislim na ilegalne migracije. Ko gre za migracije je zahteven dosje na mizi. Mislim, da se večinoma strinjamo glede pomena sodelovanja z državami izvora in tranzita migracij. Prav tako ni razlik med nami glede pomena krepitve nadzora nad zunanjo mejo EU. Manj strinjanja je morda glede nekaterih delov pakta za migracije, kot so vprašanje relokacije in solidarnosti ter odgovornosti. Tu moramo poiskati rešitve, ki bodo sprejemljive za vse države. Samo na ta način lahko zagotovimo, da bo nov sistem na koncu zaživel tudi v praksi.
Nezakonite migracije so v preteklih letih močno obremenile tudi delovanje Schengenskega območja. Schengen je ena najpomembnejših pridobitev evropskega integracijskega procesa. Tu je treba po našem mnenju, ko se, upajmo, vračamo v normalnost, vprašamo tudi o širitvi Schengenskega območja nazaj na dnevni red. Ocenjujemo, da bi se vsaki državi članici, ki izpolnjuje pogoje, moralo omogočiti članstvo v Schengenskem območju. Bolgarijo, Romunijo in Hrvaško se po nepotrebnem drži v čakalnici. To ne koristi ne njim in ne EU.
Konferenca o prihodnosti Evrope
Še nekaj stavkov o konferenci o prihodnosti Evrope. Vesel sem, da je zaključena razprava o organizacijskih vidikih konference, da je sedaj čas za vsebinsko razpravo in čas, da se sliši glas Evropejcev. Na podlagi te razprave je mogoče spomladi naslednje leto sprejeti konkretne zaključke. Smo pred veliko priložnostjo za to odkrito razpravo, da je ta čas konference o prihodnosti Evrope sovpada s številnimi vprašanji, ki so odprta. V Sloveniji bomo v okviru blejskega strateškega foruma organizirali razprave o prihodnosti EU, na katere bodo vabljeni številni gostje iz evropskih institucij, nacionalni voditelji, nekdanji voditelji, ki so sodelovali v razpravah o ustavi za Evropo, Lizbonski pogodbi, evropski think tanki, državljanke in državljani, vabljeni tudi predstavniki vseh političnih skupin v tem parlamentu.
Odprta so številna vprašanja. Slabi demografski trendi večine držav članic EU in različni pogledi na rešitve demografskega vprašanja. V velikem delu EU se soočamo z nizko volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament in odprta so tudi druga temeljna vprašanja evropske demokracije, tudi razkoraka med povprečnim Evropejcem in EU institucijami. Poskusi ne-voljenih subjektov, da bi prevzeli vlogo tistih, ki jih izvolijo volivci.  Imamo vse več potrošenega časa za medsebojne politične prepire v EU in zato manj časa za resne razprave o strateških in razvojnih dilemah. Smo na razpotju mnogih poti. Potrebujemo tudi odgovore na strateške zunanjepolitične in varnostne dileme oziroma vsaj širšo in odkrito razpravo o njih:
Kako okrepiti vlogo EU, da bo sposobna močneje vplivati na trende globalizacije? Ko smo sprejemali Lizbonsko pogodbo, sam sem med podpisniki, smo rekli, da bo s to pogodbo EU sposobna usmerjati globalizacijo. Danes se moramo vprašati, kje smo to dejansko sposobno in kje je treba naredit še veliko, da bomo. Doseči moramo soglasje, ali je hitra širitev EU na Zahodnem Balkanu in Vzhodni soseščini strateški odgovor na strateške izzive? Ali sploh obstaja kaka dobra alternativa močnejšemu varnostnemu in vojaškemu angažmaju EU v Sahel regiji, kjer terorizem preprečuje izvedbo najosnovnejših humanitarnih, izobraževalnih in razvojnih projektov in se ta nevarnost širi.
Kako opredeliti dolgoročni odnos med EU in Rusko federacijo? Med EU in Turčijo, ki postaja najvplivnejši dejavnik  v Sredozemlju?
Kje je meja med gospodarskimi ter trgovinskimi odnosi med EU in Kitajsko in potrebno strateško avtonomijo EU?
Kako vsestransko in hitreje krepiti odnose z Indijo, najštevilčnejšo demokratično državo na planetu?
Potrebujemo tudi odkrit pogovor o naši odgovornosti za žrtve in trpljenja, ki so bile in še bodo, ker se npr. umikamo iz Afganistana in ljudi tam na milost in nemilost prepuščamo Talibanom. Doseči moramo dogovor o tem, da v bodoče ne sodelujemo pri aktivnostih, ki nekaj zgolj razsujejo, ne omogočijo pa postavitev nečesa novega, boljšega, trajnega.
Potrebujemo tudi streznitev in spoznanje, da velika, dobra in nepogrešljiva brez primere v globalnem svetu mehka moč EU ne zadošča nikjer, kjer ljudem nismo sposobni zagotoviti tudi temeljne varnosti in osnovnih človekovih pravic. Da EU, če hoče postati najprej prva regionalna, potem pa tudi globalna sila, enostavno potrebuje kombinacijo mehke in trde moči.
Spoštovani poslanke in poslanci,
za našo kratkoročno prihodnost je trenutno najpomembnejše, da ustavimo pandemijo in čim hitreje gospodarsko okrevamo po njej. V okrevanje je treba vključiti tudi digitalni in zeleni prehod. Za dobro prihodnost nasploh, za prihodnost naše in prihodnjih generacij Evropejcev pa je najpomembnejše, da se odkrito pogovorimo o odprtih strateških dilemah in najdemo skupne rešitve, ki omogočajo pot naprej.

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 11. Jul 2025 at 08:38

389 ogledov

Mladinsko društvo Černelavci praznuje 10 let! Pridi na ŠKAF, najbolj nor športno-glasbeni vikend poleti!
Mladinsko društvo Černelavci letos praznuje častitljivih 10 let in v tej posebni priložnosti vabi vse na legendarni ŠKAF – Športno kulturni avanturistični stival, ki bo potekal v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija! Pripravi se na eksplozijo športa, glasbe, smeha in odlične družbe!Letos mineva točno 10 let, odkar smo v Černelavcih ustanovili Mladinsko društvo Černelavci. V teh desetih letih se je nabralo ogromno lepih spominov, smeha, prijateljstev in nepozabnih dogodkov – eden izmed njih je zagotovo naš tradicionalni ŠKAF – Športno Kultura Art Festival, ki ga letos pripravljamo z največjim veseljem in še večjim zanosom!Zato te vabim v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija, da se nam pridružiš na največji černelavski fešti tega poletja. ŠKAF 2025 bo poln športa, glasbe in dobre energije.V petek nas čaka ŠKAF triatlon (rusko keglanje, beer pong, namizni fuzbal) z denarnim skladom 300 €, zvečer pa koncerti: Žiga Žekš & Katarina Šebök, JP Underwood in party z DJ Harijem do jutranjih ur. Ob tem bo za vse skrbela legendarna COCOS chill zona.Žiga Žekš in Katarina Šebok, Jakob Podlesek in DJ Hari bodo poskrbeli za pester, zabaven, sproščen petkov večer. Pridite od 20. ure naprej in se prepustite ritmom poletja. (Foto: Posnetek zaslona- Sobotainfo, Svet24, Facebook)V soboto pa gremo še bolj "na hard" – fuzbal na milnici, košarka in ŠKAFove igre s skupnim denarnim skladom kar 1.400 €! Večer bomo zaključili z vrhunskim glasbenim programom, kjer bo kot glavna zvezda večera nastopila domačinka – naša Prekmurska ponosna – Nika Zorjan! Zraven pa še Frishki in Zlata Žila.Nika Zorjan, Zlata žila in Frishki bodo skrbeli za glasbeno vzdušje v soboto. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Visit Pomurje)Oba dneva nas čaka tudi HAPPY HOUR (20.00–22.00 – vse za 2€!) in seveda sproščen ambient s palačinkami, kokos vodo in sadjem.VSTOP JE PROST, zato vabljeni čisto vsi – naj nas bo letos več kot kadarkoli prej!Se vidimo na ŠKAF-u! 💦Luka Perš

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

7190 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

1171 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

1134 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

1571 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

900 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš
Teme
Janez Janša EU parlament Strasbourg predstavitev programa predsedovanja EU

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Predsednik vlade Janez Janša evropskim poslancem v Strasbourgu predstavil prednostne naloge predsedovanja Slovenije Svetu EU