Ker jugoslovanski politiki z vojaško močjo ni uspelo uresničiti svojih interesov, je po končani desetdnevni vojni svoje aktivnosti preusmerila na izigravanje nekaterih dogovorov Brionske deklaracije. Med Slovenijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ) je zato prihajalo do političnih sporov, ki so bili izraziti predvsem na področjih gospodarskega sodelovanja. Mnogi politiki so namreč trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti dojemali kot priložnost za reverzibilne korake v sicer ireverzibilnem razvoju dogodkov.
Denarna politika, carine in zračni promet
Tri točke gospodarskega sodelovanja, ki so bile pri izpolnjevanju Brionske deklaracije najbolj sporne, so se nanašale na delovanje bančnega sistema, izvajanja carinske službe in zaprtja zračnega prostora. Nefunkcioniranje teh podsistemov bi lahko namreč pošteno zamajalo tedaj še ranljivo slovensko gospodarstvo, zato se je slovenska stran trudila, da bi zastoje na relaciji z Beogradom čim prej odpravila. Petnajstega avgusta je v pismu s ponudbo kompromisa znova pozvala predsednika Zveznega izvršnega sveta (ZIS) Anteja Markovića, naj premakne stvari iz mrtve točke.
Pismo, ki ga je Markoviću poslala slovenska vlada, je vsebovalo predloge, naj federacija končno imenuje svoje člane v komisijo za nadzor računa s carinami, slabo delo carinikov, kakor trdijo v Beogradu, bi preverjala komisija slovenskih, zveznih in mednarodnih predstavnikov. Slovenija bi prav tako umaknila odlok o upravljanju plačilnega prometa, če bi Narodna banka Jugoslavije umaknila suspenz slovenskega bančnega sistema iz jugoslovanskega.
Suspenz slovenskega bančnega sistema
Čeprav je 5. junija sprejeti zakon o Banki Slovenije (BS) govoril o vključenosti republike v jugoslovanski monetarni sistem, je svet guvernerjev Narodne banke Jugoslavije (NJB) še pred sprejetjem Brionske deklaracije Slovenijo in Hrvaško izključil iz zveznega monetarnega sistema. Slovenija je zato sprejela odlok o upravljanju plačilnega prometa. Ta odlok je omogočal, da je Slovenija preko Službe družbenega knjigovodstva (SDK) upravljala s primarno emisijo – dajanjem denarja v obtok, a se je hitro znašla v težavah zaradi pomanjkanja dinarske gotovine in pomanjkanja deviz, saj s strani NJB že od 27. junija ni prejela novega denarja, vse obveznosti (npr. vračanje likvidnostnih kreditov) pa so ostale. NJB je za ukinitev suspenza zahtevala razveljavitev zakona o Banki Slovenije in razveljavitev odloka do 15. avgusta.
Po sprejetju Brionske deklaracije 7. julija 1991, je Narodna banka Jugoslavije opravila 17. julija kontrolo v BS z namenom preverjanja, če ta spoštuje ukrepe, ki veljajo na kreditno-monetarnem področju za vso Jugoslavijo pri črpanju primarne emisije. BS je v Beograd še vedno pošiljala poročila o svojem poslovanju in aranžmajih. Ker je kontrola pokazala, da BS vse predpise spoštuje, je slovenska stran poudarjala, da je suspenz neutemeljen in zavračala razveljavitev zakona o Banki Slovenije. Vlada se je zato v pismu Markoviću strinjala, da bo razveljavila odlok, a s pogojem, da bo hkrati odpravljen suspenz slovenskega bančnega sistema. V prehodnem obdobju ostaja v Sloveniji plačilno sredstvo dinar, kar jasno piše v zakonu o Banki Slovenije. Guverner BS dr. France Arhar je za Delo dejal, da izključevanje nekega bančnega sistema iz enotnega bančnega sistema, ob tem, da ta sistem uporablja dinar kot zakonito plačilno sredstvo, ni utemeljen. Če suspenz ne bi bil odpravljen, bi lahko pričakovali v obtoku nov slovenski denar, odvzem dovoljenja slovenskim bankam za poslovanje s tujino in posege NJB na računih teh bank v tujini, vendar bi vse to pomenilo kršitev brionskega moratorija.
Carine
Adut v slovenskih rokah, vsaj kar se dotoka denarja v enotni bančni sistem tiče, je bilo tudi pobiranje carin. ZIS si je na vse pretege prizadeval, da bi zaprl mejo in sam določal vse pogoje pri carinah, kar pa je bilo v nasprotju z določili sprejete Brionske deklaracije. Tam je pisalo, da bo carinska služba slovenska, ravnala pa bo po zveznih zakonih. V dodatku je prav tako pisalo, da je treba sporazumno določiti račun za plačevanje carin, nadzorovali pa ga bodo predstavniki federacije, republike in mednarodne skupnosti. Marković je preko obtožb, da slovenski cariniki ne opravljajo svojega dela, da prihaja do tihotapljenja orožja, mamil in podobnega ter da Slovenija izvaja nezadostno kontrolo za nalezljive bolezni pri živalih in rastlinah, skušal to določbo deklaracije razveljaviti. Posebej ostro se je na obtožbe v medijih odzval tedanji gospodarski minister dr. Andrej Ocvirk, ki je povedal, da »Beograd od carin še ni dobil niti dinarja in dokler ta komisija, ki smo jo po brionskih sporazumih dolžni ustanoviti, ne bo imenovana, ga tudi ne bo dobil!« Ves denar od carin se je namreč že od 26. junija zbiral na posebnem računu.
Slovenska vlada je Markovića v pismu ponovno opomnila, naj v komisijo za nadzor računa za carine imenuje svoje člane. Prav tako je pismu dodala še sporazum o sodelovanju pri opravljanju carinskega nadzora in drugih mejnih kontrol. Zvezna carinska uprava bi lahko na podlagi sporazuma, skupaj z republiško upravo in odposlanci mednarodne skupnosti, opravljala občasne nadzore nad tem, ali carina deluje v skladu z veljavnimi predpisi.
Zračni promet
V nasprotju z dogovorom, zvezna uprava še vedno ni v polnosti sprostila uporabe zračnega prostora nad Slovenijo. Prepovedana je bila uporaba zračnega prostora do 6000 metrov nadmorske višine za tuja letala generalne aviacije, velikosti do 70 sedežev. To je pomenilo, da večina civilnih letal tujih letalskih družb ni mogla pristati na slovenskih letališčih, kar je imelo na vrhuncu poletne počitniške sezone izrazito negativen učinek na stanje turističnega sektorja.
Ostali poudarki
Takratni veleposlanik SFRJ v Indiji Ernest Petrič je Jugoslaviji vrnil mandat in bo po odločitvi slovenske vlade odslej vodja slovenskega urada (predhodnice veleposlaništva) v Washingtonu.
Predsednik vlade Lojze Peterle je v intervjuju za STA, ki ga je povzemal Večer, dejal, da do konca brionskega moratorija ne bo prišlo do sprememb v vladi, kljub željam nekaterih koalicijskih partnerjev v Demosu. Povedal je, da gredo razmišljanja predvsem v smeri reorganizacije in združevanja ministrstev.
Medtem so se na Hrvaškem nadaljevali hudi spopadi. Najhuje je bilo v okolici Osijeka in v Belem Manastiru. Po podatkih slovenskega Rdečega križa je v Slovenijo pribežalo že več kot 100 hrvaških družin.
Avtor: Marko Balaži
Vir: gov.si