Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!
Razkrivamo 15 spornih sodb, ki so se vse končale v korist Urada informacijskega pooblaščenca pod vodstvom nekdanje vodje urada Nataše Pirc Musar in sedanje vodje Mojce Prelesnik. Očitajo jim tudi sodelovanje pri ponareditvi podpisov.....
prava .
Slovenija

Sreda, 21. December 2022 ob 00:00

Odpri galerijo

Foto: (Facebook, Bralci Prava.si)

Skupina anonimnih državljanov je enajstega novembra 2022 vložila Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora za prihajajočo predsednico države Natašo Pirc Musar, ptujsko sodnico Biserko Rojic in še proti drugim višjim predstavnikom slovenskega sodstva. V ovadbi je bilo podanih petnajst domnevnih spornih sodb, ki so se vse končale v korist Urada informacijskega pooblaščenca. Urad informacijskega pooblaščenca v vseh primerih nastopa kot TOŽENA STRANKA. V njih so se znašli Telekom (2015 in 2017), SPL (2018, SPL  je zastopala odvetniška družba Pirc Musar & partnerji), Ministrstvo za notranje zadeve (2019), Slovenska odškodninska družba (2010),občina Mengeš (2019), občina Žužemberk (2018), Elektroservisi (2010), Sodni svet (2017), Verbund (2019), Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (2018), Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanje (2010), Agencijo za pošto in elektronske komunikacije RS (2010), Banka Slovenije (2015) in Univerzitetni klinični center Maribor (2022). V njih avtorji ovadbe očitajo, da je šlo do ponareditve podpisov uradnih oseb, vse to pa naj bi ves čas vedeli tako Nataša Pirc Musar kot Mojca Prelesnik. V našem mediju nismo strokovnjaki za preverjanje ponarejanje podpisov, zato nikogar tudi ne obtožujemo, da je to dejanje dejansko storil. Vendar se pojavlja predvsem drugo vprašanje. Zelo verjetno so hoteli avtorji ovadbe opozoriti na omenjene sodbe z namenom, da je lahko prišlo v postopkih do drugih hujših pravnih kršitev.  Avtorji ovadbe pa še posebej izpostavljajo sodbe Kapitalske družbe pokojniskega in invalidskega zavarovanja, Agencije za pošto in elektronske komunikacije, ko je bila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Čudi jih, da so bile vse obravnavane 28.4.2010, urad informacijske pooblaščenke pod vodstvom Pirc Musar pa je sodbe prejel že med 30. aprilom in 12. majem 2010. Po mnenju avtorjev bi morali sodbe dobiti komaj za dva meseca kar je ustaljen postopek. "Sodnica Biserka Rojic in Nataša Pirc Musar, vse do danes, pri tem sta obe zlorabljali svoj položaj, dejansko družbeno moč, in zveze, ponarejali in lažirali sodno funkcijo na področju upravnega sodstva iz pristojnosti javnega pooblaščenca RS prav v vsakem postopku, pri tem so pridobili premoženjsko korist vsaj 50.000.000 € in povzročili za 800.000.000 € škode izigranim strankam, ter trajno osramotili Republiko Slovenoje, prav tako so osramotili poštene sodnike," zapišejo avtorje ovadbe. V primeru, da je bila ovadba dejansko vložena, upajmo le, da bodo organi pregona vzeli ovadbo zelo resno in se strokovno lotili postopkov. Glede na obtožbe pa tudi javno pozivamo vse ustrezno strokovne in kvalificirane pravne, ali po njihovem mnenju obtožbe na račun bodoče predsednice države Nataše Pirc Musar pijejo vodo ali ne.

V četrtek, dne 22.12.2022 bo odvetnica Nataša Pirc Musar imela inavugracijo v hramu slovenske demokracije kot bodoča predsednica države Republike Slovenije. V času predvolilne kampanje za predsednika države se je izpostavljalo predvsem vprašljiv poslovni model njenega moža, dolgoletnega poslovneža Aleša Musarja.

V našem mediju pa smo predstavili predvsem sporno ustanovitev njenega podjetja Infohiša. Sporno se nam je zdelo, da je Nataša Pirc Musar vrsto let prisostovala na najvišji evropski ravni pri pripravi zakonodaje o varovanju in dostopanju osebnih podatkov. Na ta način je tudi ustanovila podjetja in postala dobesedno privatizerka dostopanja in varovanja osebnih podatkih v pomembnih slovenskih podjetij in državnih-javnih institucijah. Ugotovilo pa se je tudi to, da je v istem letu opravila storitev za Univerzo v Mariboru kot odvetniška družba Pirc Musar& Lemut Sterle in kot delna lastnica podjetja Infohiše.

S tem pa je kršila tudi etični kodeks Odvetniške zbornice Slovenije, Nataša Pirc Musar pa bi dejansko morala izgubiti svojo odvetniško licenco. A dokler duh Odvetniške zbornice Slovenije varuje avreola njenega daljnega znanca iz Obale, se Nataša Pirc Musar nima ničesar sekirati.

Dvomljivi državljani vložili Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora. Nataši Pirc Musar očitajo, da si je pridobila vsaj 50 tisoč evrov premoženjske koristi in povzročilo škodo državi v višini 800 tisoč evrov!

Nataša Pirc Musar se je v času svojega prepričevanja slovenskih volilcev velikokrat povedala, da ni v nobenih postopkih. Zelo rada je poudarjala, da v njih ni nikoli bila, saj je vedno delala strokovno, neodvisno in "brez dlake na jeziku." Tudi v slovenski javnosti je bilo predstavljeno, da je bilo njeno delo v vlogi informacijske pooblaščenke bilo opravljeno brez napak in strokovno. 

Ali je temu res tako? Ali je delovanje urada Informacijskega pooblaščenca RS v času Pirc Musar in aktualne vodje Mojce Prelesnik res vse brezmadežno? Ali res omenjena neodvisna strokovna institucija ni nikoli naredila nobene strokovne napake?

Vse kaže, da del slovenskih državljanov resno dvomi v pravilnost vseh postopkov, ki so se dogajali v času Pirc Musar in Prelesnikove. Mogoče se dvomljivi državljani motijo, vendar težavo predstavlja, da so sploh pričeli dvomiti v ustrezne strokovne odločitve urada Informacijskega pooblaščenca. 

Tako je dvomljiva skupina slovenskih državljanov dne 11. novembra 2022 podala Javno anonimno kazensko ovadbo za nujno odreditev pripora. Dvomljivi in zaskrbljeni slovenski državljani so nujno odreditev pripora zahtevali za Natašo Pirc Musar, višjo ptujsko okrožno sodnico Biserko Rojic, proti vsem bivšim in sedanjim sodnikom na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča, vsem javnim pooblaščencem, bivšim in sedanjim namestnikov in svetovalcev, uslužbencem v zgoraj navedenih institucijah ter drugim vpletenim osebam.

Vsebina je grozljiva. Bog ne daj, da se posredovani dokazi izkažejo za resnične. V njej so zapisali sledeče:

"... ker so kot hudodelska družba, ki sta jo ves čas vodili Sodnica Biserka Rojic in Nataša Pirc Musar, vse do danes, pri tem sta obe zlorabljali svoj položaj, dejansko družbeno moč, in zveze, ponarejali in lažirali sodno funkcijo na področju upravnega sodstva iz pristojnosti javnega pooblaščenca RS prav v vsakem postopku, pri tem so pridobili premoženjsko korist vsaj 50.000.000 € in povzročili za 800.000.000 € škode izigranim strankam, ter trajno osramotili Republiko Slovenoje, prav tako so osramotili poštene sodnike. Utemeljitev izhaja iz prilog in komentarjev vsake sodbe. Za sodnike in javne pooblaščence oz. njihove namestnike oz. svetovalce in drugo strokovno osebje, predlagamo dosmrtni zapor, za ostale uslužbenca pa 15 let zapora. Dosmrtni zapor za državne uslužbence na področju sodstva in vrhnje javne funkcije glede varovanja zaupnih informacij je npr predpisan v mnogi državah, npr. v Republiki Francij in vseh državah zahodne demokracije. V mnogih državah izven pa je predpisa na celo smrtna kazen. Predlagamo takojšnji pripor ter odvzem vsega premoženja, zlorabljali so svoje funkcijo za zlorabo in prejemanje podkupnin. Prejemali pa so visoke plače za dnevno korupcijo. Naša skupina se bori za vladavino prava!"

Omenjene besede predstavljajo dejansko hudo obtožbo. V nadaljevanju vam bomo predstavili več sodb sodišč, v katerih je kot tožena stranka nastopal urad informacijskega pooblaščenca. Skupina zaskrbljenih in dvomljivih slovenskih državljanov je izpostavila dobršen del primerov, kjer sumijo, da je prišlo do PONAREDITVE URADNIH SODB!!! 

Upajmo res, da se skupina slovenskih državljanov moti. V nasprotnem primeru ne bo to slovenski, ampak mednarodni škandal !!! V pojavljanju dvoma lahko rešitev ponudijo le ustrezno kvalificirani neodvisni pravni strokovnjaki, ali je res prišlo do PONAREDITVE. Enako pozivamo tudi vse ostale kvalificirane neodvisne pravne strokovnjake, da podajo svoje mnenje.

Mogoče sploh ni bistvo, da bi šlo sploh za PONAREDITEV URADNIH DOKUMENTOV. Veliko bolj je verjetno, da se je skupina slovenskih državljanov počutila opeharjene v postopkih proti Uradu Informacijskega pooblaščenca RS in želi na tak način opozoriti na preteklo delo Nataše Pirc Musar kot Mojce Prelesnik. Večino uslužbencev Urada informacijskega pooblaščenca je zelo verjetno postavila uradno prihajajoča prva predsednica države RS Nataše Pirc Musar.

Dvomljivi državljani se sprašujejo, kako je možno, da so bile sodbe od odločanja sodnega senata izdane v obdobju dveh do desetih dni že pri Pirc Musar in Prelesnik? V normalnem postopkih bi sodbe prejel Urad informacijskega pooblaščenca RS komaj za dva meseca!

V svojih prilogah pa posebej izpostavljajo primere iz leta 2010, ko je Urad informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar. Izpostavijo tri sodbe ( Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Agencija za pošto in elektronsko komunikacije, Elektroservisi). Predvsem se jim zdi čudno, da je sodni senat o vseh treh primerih odločal 28.4.2010.

Poleg tega, da obtožujejo uradne osebe ponareditev podpisov se jim je zdelo zelo čudno, da so vse sodbe v Uradu informacijskega pooblaščenca dobili med 30. aprilom in 12. majem 2010. Sami trdijo, da bi za vsako sodbo moralo miniti vsaj dva meseca, ko senat sprejme odločitev. Zakaj se je tako mudilo in to še v tradicionalnem prazničnem času ne obstaja nobena razumna logična razlaga. Še enkrat, sami nikoga ne obtužujemo, da bi res prišlo do ponareditve podpisov in sodb. 

Vendar je težava, da del državljanov dvomi v ustrezne strokovne neodvisne postopke tako sodišč kot Urada informacijskega pooblaščenca RS. To pa je zelo resna težava. Nihče si ne želi, da bi slovenski državljani izgubili zaupanje v naše "neodvisne strokovne javne in državne" institucije. 

Zato se lahko na lastne oči prepričate o vsebini domnevnih spornih petnajstih sodb v korist Urada informacijskega pooblaščenca RS. Ob vsakem primeru smo vam prvo predstavili obtožbe dvomljivih državjlanov in celotno sodbo o posameznem primeru. Po našem mnenju zelo verjetno ni prišlo do ponarejanj, a je zelo verjetno prišlo v omenjenih petanajstih primerih do hudih pravnih kršitev in oškodovanj tožečih strank proti Uradu informacijskega pooblaščenca.     

PRIMERI:

1. TELEKOM SLOVENIJE  (2017)

2. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER MARIBOR (2022)

3. BANKA SLOVENIJE (2015)

4. AGENCIJA ZA POŠTO IN ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE (2010, vodja urada Informacijskega pooblaščenca je bila Nataša Pirc Musar)

 

5. KAPITALSKA DRUŽBA POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA (2010, v času sodbe je urad Informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar)  

 

 

 

 

 

6. MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT (2018)

7. VERBUND (2019)

8. SODNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE (2017)

9. ELEKTROSERVISI (2010, sodba je bila izdana v času, ko je urad informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pir lkc Musar)

 

10. OBČINA ŽUŽEMBERK (2018)

11. OBČINA MENGEŠ (2019)

12. SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA (2010, sodba je bila izdana v času, ko je urad Informacijskega pooblaščenca vodila Nataša Pirc Musar)

13. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (2019)

14.  SPL ( 2018, tožečo stranko je zastopala ODVETNIŠKA DRUŽBA PIRC MUSAR & partnerji)

15. TELEKOM (2015) 

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 26. Oct 2025 at 14:46

2447 ogledov

V javnosti že kroži slika domnevnega morilca! Ali bo odstopu Katičeve in Poklukarja sledil še odstop Luke Mesca?
Po tragičnem dogodku v Novem mestu sta danes svoj odstop že ponudila notranji minister Boštjan Poklukar in pravosodna ministrica Andreja Katič. Odziv obeh koalicijskih partnerjev – Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov – je bil hiter, zato se v političnih krogih pojavljajo pričakovanja, da bi lahko podobno ravnal tudi predstavnik Levice, minister Luka Mesec.Zaradi tragičnega dogodka je premier dr. Robert Golob sprejel odstop ministrov za pravosodje in notranje zadeve, Andreje Katič in Boštjana Poklukarja. (Foto: Posnetek zaslona- RTV Slovenija)Mesec v aktualni vladi vodi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki med drugim pokriva tudi področje socialne integracije. Glede na naravo dogodka nekateri menijo, da bi moral kot odgovorna oseba razmisliti o prevzemu politične odgovornosti. Drugi pa opozarjajo, da ministrstvo za delo pri tovrstnih primerih nima neposrednih pristojnosti in da bi moral biti odziv usmerjen predvsem v izboljšanje sistemskih rešitev.Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. (Foto: Posnetek zaslona- Wikipedia)Medtem so se na družbenih omrežjih že pojavile nepotrjene informacije o domnevnem storilcu. Vendar policija teh navedb še ni uradno potrdila, zato se čaka na uradno izjavo preiskovalnih organov, ki bo razjasnila okoliščine primera in identiteto osumljenca.To je ime domnevnega morilca, ki se pojavlja na družbenem omrežju X. (Foto: Posnetek zaslona- X)Dogodek je sprožil številne razprave o odgovornosti državnih institucij in učinkovitosti ukrepov za zagotavljanje varnosti ter socialne vključenosti. Vlada je napovedala, da bo po zaključku preiskave sprejela dodatne ukrepe za preprečevanje podobnih tragedij v prihodnje.Luka Perš

Sun, 26. Oct 2025 at 07:27

5093 ogledov

Smrt Aleša Šutarja je TURNING POINT romske problematike! Se bo woke vlada zbudila iz sanj? Poklukar, Mesec, Katič ODSTOP!???
V zadnjem obdobju smo v slovenski javnosti lahko spremljali vse večje konflikte med delom romske skupnosti na območju nekaterih dolenjskih občin ter območjem občine Kočevje – največje občine po površini v državi.Vse kaže, da je vrag vzel šalo. Tisto, kar se je dolgo le tiho slutilo, je žal pripeljalo do enega najbolj tragičnih dogodkov letošnjega leta. Kot so poročali na portalu Moja Dolenjska, ekskluzivno pa je smrt razkril spletni medij Domovina, je štiridesetletni natakar Aleš Šutar iz novomeškega lokala Pri Vodnjaku na Glavnem trgu umrl zaradi posledic hudega fizičnega napada, ki naj bi ga nad njim izvedli mlajši pripadniki ene izmed dolenjskih romskih skupnosti.Foto: Posnetek zaslona-DomovinaZakaj je umrl? Ker se je kot odgovoren oče odzval klicu svojega sina, ki ga je poklical v stiski, da ne more mirno zapustiti prizorišča, saj mu je manjša skupina mladih fantov romske skupnosti grozila s fizičnim nasiljem. Možno je tudi, da je imel pokojni novomeški natakar z napadalci v preteklosti že stik na svojem delovnem mestu. Več informacij o okoliščinah tragičnega dogodka bo verjetno v prihodnjih dneh podala novomeška policija.V zadnjih mesecih je bilo v Državnem zboru vloženih več pobud in zakonskih predlogov, ki so želeli institucionalno nasloviti romsko problematiko na Dolenjskem in Kočevskem. A poslanci sedanje, samooklicano progresivne vladajoče koalicije so vse predloge zavrnili. Zdaj se je zgodilo najhujše. Policija je svoje delo opravila profesionalno in hitro prijela osumljenca.Umrli Aleš Šutar-Aco. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Smrt novomeškega natakarja Aleša Šutarja predstavlja prelomnico (turning point) v razumevanju in obravnavi romske problematike na območju Dolenjske in Kočevja. Vlada pod vodstvom dr. Roberta Goloba si je predolgo zatiskala oči. Nekdo bo moral v tej zadevi prevzeti politično odgovornost. Prvi na seznamu bi morali biti ministri Boštjan Poklukar, Andreja Katič in Luka Mesec.Morda pa se bo ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada končno prebudila iz svojih »progresivnih sanj« in začela sprejemati konkretne ukrepe, ki jih od nje že dolgo pričakujejo prebivalci Dolenjske in Kočevskega območja.To je točka preloma, na kateri bi lahko politična levica izgubila prihodnje volitve. Kajti progresivna drža brez realnih rešitev ostaja le utopija. Ob tem pa velja poudariti: tudi pripadniki romske skupnosti bodo morali sami znotraj svojih vrst zagotoviti red in spoštovanje skupnih pravil, zlasti na območjih, kjer so napetosti že dolgo prisotne.Če se lahko večinsko prebivalstvo v Prekmurju z Romi uspešno razume in sobiva že več kot pet desetletij, potem bi bilo mogoče podobno sožitje doseči tudi na Dolenjskem in Kočevskem. To pomeni, da tam obstaja globlji, dolgotrajnejši konflikt, ki se ga politika doslej ni lotila iskreno in sistemsko.Aleš Šutar. (Foto: Posnetek zaslona-Moja Dolenjska)Upajmo, da se bodo tudi v teh skupnostih končno vzpostavili odnosi, kot jih poznamo v Prekmurju – odnosi spoštovanja, sožitja in medsebojnega razumevanja.Če pa se ob tem tragičnem dogodku trenutna vlada, zaslepljena z ideološko »globalistično« in »woke« miselnostjo, ne bo streznila in pogledala resnici v oči, bo to točka preloma, na kateri bo izgubila prihodnje parlamentarne volitve. Čas je za resno ukrepanje.Luka Perš

Sun, 19. Oct 2025 at 13:40

1906 ogledov

POLICIJSKI ZAPISNIKI- URADNA ZASLIŠANJA: Razkrivamo NOVE DOKUMENTE v zadevi BIA SEPARATIONS!! Štrancarjeva ekipa NE LAŽE!!!
V našem mediju smo med drugim predstavili slovenski javnosti zgodbo o domoljubnem podjetniku iz Ajdovščine Aleša Štrancarja. Kot smo opazili, je v preteklem mesecu bil Štrancar deležen prekomerne medijske pozornosti osrednjih slovenskih medijev. Ob najavi našega članka z naslovom DOKUMENTI !!! #PRAVA RAZISKOVALNI TEDEN ALEŠ ŠTRANCAR: UVOD V POSLOVNO POLITIČNO SAGO DOMOLJUBNEGA PODJETNIKA ALEŠA ŠTRANCARA , da bomo predstavili serijo dokumentov, je sledil verjetno tri tedenski medijski pogrom zaradi vsebine enega tvita, ki ga je delil Štrancar na svojem profilu na X. Sledila je objava naše trilogije člankov o Alešu Štrancarju z naslovi I. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: Znanstvenik, podjetnik in tarča interesov vzporednega mehanizma v Sloveniji in Avstriji , II. DEL TRILOGIJE DOKUMENTI ŠTRANCAR: MED KONSTRUKCIJO IN RESNICO in III. DEL TRILOGIJE AVSTRIJSKI DOKUMENTI ŠTRANCAR: Gonja proti Alešu Štrancarju – politika, interesi in sodna resnica! in glej ga zlomka, spet se je zgodil režiran medijski pogrom v osrednjih medijih na njegovo delo. Aleš Štrancar pa predstavlja težavo za sile vzporednega mehanizma, saj je eden redkih uspešnih podjetnikov v Sloveniji, ki se uklanja njihovim političnim in poslovnim interesom.Foto: Posnetek zaslona-NecenzuriranoKo smo nazadnje pisali o podjetju Bia Separations, smo tudi zapisali, da nismo mogli vseh dokumentov in celotnega zgodbe objaviti v treh delih. Zato vam tokrat predstavljamo vsebino uradnih policijskih zaznamkov Republike Avstrije, kjer je več kot očitno, da so hoteli Štrancarja in njegovo ekipo dobesedno finančno uničiti, še preden bi podjetje Bia Separations doseglo svojo vrednost na trgu.To se je tudi izkazalo v letu 2020, ko je Štrancar prodal podjetje nemškemu Santoriousu za 360 milijonov evrov. Sam pa je povedal, da bi moral takšno podjetje realno prodati po trikratni vrednosti, kot ga je prodal je povedal v intervjuju v oddaji Ura resnice voditelja Bojana Požarja. Aleš Štrancar in njegova najožja ekipa so ves čas verjeli, da jim bo uspelo. A pot do uspeha je bila trnova in še zdaj je mnogo preprek. Zaradi tega popolnoma razumemo javno nastopanje Štrancarja. Takrat, ko je bil v najhujših težavah je bil sam in takrat mu ni pomagal nihče. Aleš Štrancar predstavlja težavo za večinsko vzporedno mehanistično tranzicijsko politično gospodarsko omrežje. Gre za enega redkih javnih oseb, ki je v svojih izjavah večkrat kritičen do levega političnega pola, ob tem pa tudi ne molči, če si po njegovem mnenju kakšno kritično besedo zasluži tudi politična desnica v naši državi. Ob tem pa je za omrežje vzporednega mehanizma naredil še eno »bogokletno« dejanje. Že to, da si upa v Sloveniji postavljati jumbo plakate z domoljubno vsebino ali pa s kritičnimi zapisi do sedanje vlade, je za young in old boyse preveč. Ob tem pa si še upa biti lastnik dveh medijev- Domovina in Info360.Ampak zdaj vam bomo predstavili še enkrat nekatera dejstva, ki so jih izpostavili Aleš Štrancar, dr. Alfred Matzka in Zochbauer Emmerich . Kot si boste lahko ogledali na koncu članka je bil Štrancarjev del ekipe podvržen ves čas silam spornega avstrijskega špekulativnega kapitala, ki je hotelo uspešno slovensko podjetje poslovno uničiti.Foto: Prava.siKo je skupina slovenskih znanstvenikov leta 1998 ustanovila BIA Separations d.o.o., je šlo za klasično zgodbo pionirjev. Dr. Aleš Štrancar in njegova ekipa so razvijali prebojno monolitno tehnologijo za čiščenje biomolekul, njihova vizija pa je segala daleč čez slovenske meje. To je bila znanstvena zgodba, zgrajena na znanju, predanosti in upanju. Nihče od njih si ni predstavljal, da bo njihovo podjetje čez desetletje ujeto v finančno past, ki jo bo mojstrsko spletel nekdo, ki z znanostjo ni imel nobene povezave.Leto 2007 je bilo prelomno. V podjetje vstopi Josef Schroll, avstrijski poslovnež, ki ga ustanovitelji osebno sploh niso poznali. Njegov pogoj za investicijo je bila ustanovitev avstrijske družbe BIA Separations GmbH, ki naj bi imela prodajne pravice in upravljala investicije. A v resnici je šlo za prvi natančno postavljen temelj tihega prevzema. »Schrolla sem prvič videl šele ob podpisu pogodbe,« je kasneje povedal dr. Aleš Štrancar. »Ni govoril angleško, ni bilo nobenih vsebinskih pogovorov. Vse je vodil Krejs.« Dr. Franz Krejs, ki je postal finančni direktor in predsednik shareholder committeeja, je bil Schrollova desna roka in ključna figura v ozadju finančnih odločitev. Alfred Matzka je ob teh začetkih opozoril, da se mu je »zdelo nenavadno, kako malo vpogleda je imela znanstvena ekipa v finančne dogovore«, kar je bila prva rdeča luč.Od leta 2008 do 2012 je Schroll podjetju dajal posojila. Na papirju kot podpora rasti, v resnici pa kot instrument nadzora. Obrestne mere so bile visoke, pogodbe stroge, finančna odvisnost od enega človeka pa je rasla kot primež. »Vedno sem govoril, da rabimo lastniški kapital, ne samo dolgov,« je dejal Štrancar. »Toda Krejs je imel vedno zadnjo besedo.« Schroll ni želel formalnega večinskega lastništva, ampak pozicijo dejanskega lastnika brez odgovornosti, doseženo prek finančnih vzvodov. Zochbauer Emerich je kasneje opisal, da se je »že takrat v ozadju čutilo, da obstaja vzporedni center moči, ki ni imel nič z laboratorijem ali razvojem, temveč samo z denarjem«.Leta 2011 sta v podjetje vstopila strateška vlagatelja JSR Corporation in Scivax Corporation iz Japonske. Na papirju je to pomenilo svež kapital in razvojno širitev. V resnici pa so njihova sredstva služila za gašenje starih dolgov. »Japonci so mislili, da investirajo v prihodnost, v resnici so financirali preteklost,« je dejal Štrancar. Večina denarja ni končala v laboratorijih, temveč v vračilu Schrollovih posojil. Zochbauer je opozoril: »Že takrat mi je bilo čudno, da japonski denar odteka v Avstrijo. Ni šel v tehnologijo, šel je v žepe Schrolla.«Leto 2013 je prineslo eksplozijo notranjega konflikta. Štrancar je ugotovil, da je Schroll neupravičeno prejel vračilo 550.000 evrov tihega kapitala. Ko je Krejsu rekel, da je treba denar vrniti, je sledil pritisk. »Od takrat so mi začeli zapirati dostop do financ,« je povedal. Matzka je to obdobje opisal kot »odprto vojno za nadzor«. Schroll je postal dejanski center odločanja, znanstvena ekipa pa je izgubila vpliv.Marec 2015 je prinesel dogodek, ki je zaznamoval vse nadaljnje korake. V notarski pisarni Herbst Kinsky Rechtsanwälte GmbH na Dunaju je bil podpisan notarski zapis, s katerim je Schroll pridobil izvršilno zastavno pravico na deležih slovenskega podjetja. Strancar je bil prepričan, da podpisuje Term Sheet, kot mu je zagotavljal pravnik dr. Dubsky. »Nisem se zavedal, da podpisujem pogodbo, ki daje Schrollu pravico do mojega podjetja,« je dejal Štrancar.Foto: Prava.siZochbauer je opozoril, da mu je bilo »zelo čudno, da Dubsky ni nastopal kot zastopnik, ampak kot pasivni prenašalec informacij«. S tem podpisom je Schroll pridobil pravni ključ, s katerim je lahko podjetje prevzel brez soglasja soustanoviteljev.Avgusta 2015 je Schroll sprožil postopek za prevzem 75 % deležev podjetja in poskušal razrešiti Štrancarjev direktorski položaj. »Krejs mi je takrat ponujal štirikrat višjo plačo, če ‘sodelujem’,« je povedal Štrancar. »To je bila podkupnina. Rekel sem ne.« Matzka je to opisal kot hiter, usklajen manever, ki ni bil improviziran, temveč pripravljen že dolgo. Vzporedno so bili zaposleni pod pritiskom, da sprejmejo Schrollovo “lastništvo”. Leto 2016 je prineslo formalni zlom avstrijske strukture. BIA Separations GmbH je šla v stečaj, stečajni upravitelj WAGNER pa je od BIA Slovenija zahteval vračilo 1,5 milijona evrov.Štrancar je dejal: »Imel sem občutek, da je pod vplivom Schrolla. Hotel sem rešiti podjetje, a vsi pravni instrumenti so delovali proti meni.« Zochbauer pa je opozoril, da upravitelj nikoli ni izterjal 550.000 evrov, ki jih je Schroll neupravičeno prejel nazaj: »Kot da obstajajo pravila — in potem obstajajo pravila za Schrolla.«V tem obdobju je bilo podjetje finančno izčrpano, a slovenska enota je kljub vsemu preživela. Pomembno vlogo so imeli japonski vlagatelji, ki so šele po letu 2016 začeli aktivno varovati osnovno tehnologijo. »Njihov denar je bil sprva zlorabljen, a brez njihove prisotnosti podjetje verjetno ne bi preživelo,« priznava Štrancar. On sam je v zadnjih letih več časa preživel pri pravnikih kot v laboratoriju.Foto:Prava.siCeloten primer je učbeniški primer tihega prevzema prek finančnih mehanizmov. Najprej posojila namesto lastniškega kapitala, s katerimi podjetje postane odvisno. Nato notarski zapis z izvršilnim naslovom, ki omogoča prevzem brez soglasja. In nazadnje izvršba in stečaj v tujini, ki ustvarita pritisk brez dejanskega odkupa deležev. Schroll je postopoma postal gospodar podjetja, ne da bi zanj dejansko plačal.Pričevanja treh ključnih oseb razkrivajo notranjo dinamiko tega postopka. Štrancar pravi: »Nisem bil naiven. Bil sem prepričan, da razumem, kaj podpisujem. A Dubsky me je zavajal. Bil sem prepričan, da gre za Term Sheet, ne za notarski izvršilni zapis.« Matzka opozarja: »Prevzem ni bil improviziran. Bil je pripravljen že dolgo.« Zochbauer Emerich pa dodaja: »Najbolj čudno je bilo, da institucije nikoli niso odreagirale pravočasno. Kot da je Schroll igral po pravilih, ki jih drugi niso poznali.«Zgodba BIA ni zgodba o klasičnem poslovnem neuspehu. Tehnologija je bila vrhunska, proizvodnja stabilna, partnerji ugledni. Propad je bil posledica načrtnega, postopnega prenosa moči iz rok znanstvenikov v roke enega finančnega akterja. »Nisem nikoli ukradel niti centa,« je dejal Štrancar v zaključku zaslišanja. »Vse, kar sem hotel, je bilo zaščititi podjetje. A v tej igri sem bil očitno sam.« Matzka dodaja: »To ni bil spor med vlagateljem in ustanoviteljem. To je bila operacija prevzema.« Zochbauer zaključuje: »Ko so institucije reagirale, je bilo že prepozno.«Foto: Prava.siPrimer BIA razgalja sistemsko šibkost evropskih inovativnih podjetij. Znanje je dragoceno, a brez finančne in pravne zaščite ga lahko odvzamejo tisti, ki obvladujejo zakulisne mehanizme. Schrollu popoln prevzem ni uspel, a posledice so bile uničujoče: leta pravnih bojev, izgubljenega zaupanja in izčrpavanja. Zgodba BIA ostaja svarilo. V znanosti ne zmagujejo vedno tisti z najboljšimi idejami — pogosto zmagujejo tisti z najboljšimi pravniki in najtršimi finančnimi vzvodi. A kljub temu je glas znanosti preživel. In ta glas je bil — Aleš Štrancar.Zaslišanje dr. Aleš ŠtrancarFoto: Bralec Prava.siZaslišanje dr. Alfred Matzka:Foto: Bralec Prava.siZaslišanje Zochbauer Emerich:Foto: Posnetek zaslona- Prava.siLuka Perš

Sat, 4. Oct 2025 at 18:22

15274 ogledov

Urška Pijovnik – nova žrtev vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika?
Avgusta 2025 smo na Prava.si objavili članek z naslovom “SDS vs SD spor za BUNGA BUNGA???? Alja Domjan in Jani Prednik iz ‘prijateljske bližnje ljubezni’ v javno politično vojno”, v katerem smo opisali neprijetno izkušnjo članice SDS Alje Domjan s sedanjim vodjem poslanske skupine SD Janijem Prednikom. Ker so se po objavi pojavile nove informacije in ker smo z Janijem Prednikom osebno povezani preko oba sedaj iz nekdanjih nogometnih sodniških vrst, nismo bili do Prednika tako kritični, kot bi sicer bili. Prav zato nam je Domjanova kasneje poslala daljše sporočilo, ki smo ga prebrali, a ga nismo komentirali. Že takrat pa smo imeli v načrtu nadaljevanje zgodbe, saj smo vedeli, da obstaja še vsaj ena ženska, ki naj bi imela podobne, če ne celo hujše izkušnje s poslancem SD.Foto: Prava.siSlab mesec in pol kasneje je raziskovalni novinar Bojan Požar razkril novo zgodbo. Prvega oktobra 2025 je objavil članek z naslovom “Ovadila ga je še ena bivša: Jani Prednik za štirimi stenami drugačen kot javno pred kamero, pretepal me je in grozil z umorom”. V njem navaja, da je druga domnevna žrtev, U. P., 10. septembra prek odvetnika Radovana Cerjaka na državno tožilstvo v Slovenj Gradcu vložila kazensko ovadbo proti Predniku.Foto: Posnetek zaslona-PožareportObtožbe so resne. V času dvoletne zveze naj bi U.P izpostavljal psihičnemu in fizičnemu nasilju, jo zastraševal, ji lagal in jo celo ogrožal z besedami, da jo bo zadavil, izrinil s ceste ali prisilil, naj se z avtomobilom zaleti v drevo. Pri enem izmed pretepov naj bi bila po navedbah navzoča celo poslančeva sestra in oče. Prednik pa naj bi ji ob tem posmehljivo zatrjeval, da ne bo mogla ničesar dokazati, saj uživa podporo volivcev različnih političnih usmeritev. Zaradi strahu in ponižanj se je U.P odločila, da bo njegovo ravnanje začela sama dokumentirati.Kdo je U.P? To je Urška Pijovnik. Po poročanju Požareporta gre za magistro logopedije in surdopedije, profesorico in specializantko klinične logopedije, zaposleno v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. S Prednikom naj bi skupaj gradila hišo v Kotljah, kjer sta tudi živela v času skupne zveze. Zaradi njenega ugleda in profesionalne poti se zastavlja vprašanje, ali bi si takšne obtožbe izmislila brez tehtnih razlogov. Prednik pa naj bi ji v zadnjem obdobju celo grozil, da bo izgubila službo v javnem zavodu, obenem pa da bodo vsi njeni ključni dokazi na sodišču izločeni.Urška Pijovnik je po poročanju spletnega medija Požareport domnevno druga žrtev domnevnega neprimernega in objestnega obnašanja vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Janija Prednika. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook profil Urška Pijovnik)Primer odpira resna vprašanja, ki presegajo osebni spor. Kako se bo na obtožbe odzvala stranka SD? Kako bo reagirala javnost, ki Prednika pozna kot politika, ki se v svojih nastopih rad predstavlja kot zagovornik javnega zdravstva? Je mogoče, da bi javno zdravstvo izgubilo strokovno delavko, ker si je drznila spregovoriti proti vplivnemu politiku?Na Prava.si bomo zgodbo spremljali naprej. Če se bodo navedbe Urške Pejovnik izkazale za resnične, bo moral Jani Prednik odgovarjati ne le pred organi pregona, temveč tudi pred javnostjo, ki ima pravico izvedeti, kdo so ljudje, ki odločajo o prihodnosti države.Luka Perš

Tue, 30. Sep 2025 at 20:31

2596 ogledov

"Prava.si praznuje ŠTIRI LETA! Neustrašno razkrivamo resnico o omrežjih, ki obvladujejo Slovenijo"! Podpri #Prava.si!
Avgust in september sta bila pri nas nekoliko posebna. Namesto novinarskih zgodb sem nekaj dni preživel v vinogradu Radgonskih goric in zaključil s pobiranjem grozdja. Izkušnja je bila lepa in polna pogovorov, v katerih sem slišal marsikaj o trenutni politiki – največ sočnih pripomb na račun Golobove vlade, Janša pa je bil omenjen bolj pozitivno kot negativno.Toda tudi v septembru nismo počivali. Veliko odmevov je sprožila naša trilogija o domoljubnem podjetniku Alešu Štrancarju. Proti koncu meseca pa smo odkrili še afero, povezano s športnim funkcionarstvom predsednika Ustavnega sodišča dr. Roka Čeferina.Ob vsem tem smo praznovali štiri leta Prave.si. To ni bil lahek čas – v teh letih smo doživeli marsikaj. Bili so izdaje tistih, od katerih tega nikoli ne bi pričakoval. A bili ste tudi vi, ki nas podpirate z donacijami. Ni vas veliko, a vsak prispevek pomeni, da nismo sami. Hvala vam.Smo majhen raziskovalni medij, a vemo, da pišemo o stvareh, o katerih drugi molčijo. Kučan vs. Janša me ne zanima – to zgodbo so že zdavnaj izrabili. Naša pozornost je usmerjena drugam: v omrežja in akterje, ki dejansko vlečejo niti v ozadju. Zato smo v preteklosti napisali stotine člankov o Borutu Jamniku in povezavah z likvidirano Splošno plovbo Portorož. Zanimivo: na vse te članke ni bilo niti enega zahtevka za popravek.Res je, da smo zaradi finančnih omejitev včasih morali sprejeti tudi kakšno opravičilo – a to so samo trenutne sence na poti. Konec oktobra bodo ta opravičila izginila s naše naslovnice. Kar ostaja, je naš adut: neustrašnost, pogum in pripravljenost iti preko roba, če je treba.Prava.si bo še naprej presenečala s preverjenimi raziskovalnimi zgodbami. Naš cilj je razkrivati akterje vzporednega mehanizma, njihove naslednike in tiste, ki so ugrabili državo po letu 2015.Naša prihodnost ni zagotovljena. Zato vas vabim, da nas podprete, da bo #Prava lahko ostala glas, ki se ga ne da utišati:Podpri #Prava z donacijo:IBAN: SI56 0234 0174 2439 707Luka Perš

Wed, 24. Sep 2025 at 18:05

3790 ogledov

Ekskluzivno: Predsednik US RS dr.Čeferin prikriva funkcijo na uradni strani Ustavnega sodišča, brat Čeferin plačuje milijone!
V preteklih dneh so slovenski mediji objavili slike slavnostne otvoritve novega nogometnega parka v Grosupljem. Igrišča NK Brinje Grosuplje so postala realnost – toda ob visokih številkah projekta so zazvonili vsi alarmi. Portal Necenzurirano je objavil članek z naslovom Župan Verlič slavil ob odprtju igrišč, dva dni prej aneks za 600.000 evrov, v katerem razkrivajo, da se je projekt občutno podražil. Z začetnih 2,2 milijona evrov je zrasel na 4,4 milijona, občina pa je tik pred otvoritvijo podpisala še sveži aneks za dodatnih 600 tisočakov.Posnetek zaslona-Necenzurirano.Župan Peter Verlič, dolgoletni prvi mož Grosupljega, je znan po politični pripadnosti Slovenski demokratski stranki. V lokalnem okolju ga spremlja sloves pragmatičnega “bizniserja”, ki zna sodelovati z različnimi interesnimi skupinami, ne glede na ideološko ozadje. Prav zato ga številni vidijo kot politika, s katerim se “splača” delati posle. Toda nogometna zgodba Grosupljega presega lokalne dimenzije.Foto: Posnetek zaslona-mojaobcina.si/grosuplje/Da bo domači klub prej ali slej dobil novo infrastrukturo, ni bilo presenečenje. Aleksander Čeferin, Grosupeljčan in predsednik UEFA od leta 2016, stoji na čelu organizacije, ki razpolaga z več kot desetimi milijardami evrov letnega proračuna. UEFA je bila tudi ena izmed sofinancerjev novega športnega parka.V zadnjih letih je NK Brinje Grosuplje doživel opazen vzpon: od uspehov mlajših selekcij do članske ekipe, ki trenutno vodi v drugi slovenski ligi. Čeferinova povezava s klubom je očitna – in ni nemogoče, da bi po koncu mandata v UEFA nekoč prevzel tudi njegovo vodenje. Čeprav so mediji podrobno spremljali podražitev projekta, pa je v poročanju manjkalo eno ključnih ime.Foto: Mojaobcina.si/grosuplje/Aleksander Čeferin je sicer pogosto omenjen, toda v člankih portala Necenzurirano ni bilo mogoče zaslediti njegovega brata – dr. Roka Čeferina. In prav tu se skriva nova, do zdaj spregledana dimenzija zgodbe.Na uradni strani Ustavnega sodišča je zamolčano, da predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Brinje Grosuplje)Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča in partner v odvetniški pisarni Čeferin, je nadzorni član NK Brinje Grosuplje. A te funkcije ni mogoče najti ne v njegovi uradni biografiji na spletni strani Ustavnega sodišča ne na spletni strani odvetniške pisarne.Rok Čeferin tudi na uradni spletni strani Odvetniške družbe Čeferin je zamolčal, da opravlja funkcijo nadzornika v NK Brinje Grosuplje. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška družba Čeferin in partnerji)Ta okoliščina odpira resna vprašanja. Zakaj ustavni sodnik svoje funkcije v športnem društvu, ki prejema javna in mednarodna sredstva, ne navaja javno? Gre za spregled, malomarnost ali za zavestno odločitev, da ta povezava ostane prikrita? In še pomembneje: ali pomeni dvojna vloga bratov Čeferin – enega kot predsednika UEFA, drugega kot nadzornika kluba – potencialno navzkrižje interesov? Čeprav za zdaj ni dokazov o nezakonitosti, je že sam preplet športnih, pravosodnih in finančnih interesov dovolj, da vzbuja dvome o transparentnosti.Vsaka večja podražitev javnega projekta sproži vprašanja. V primeru Grosuplja pa te podražitve spremljajo okoliščine, ki projekt postavljajo v posebno luč. Vpleteni so ljudje z najvišjimi funkcijami v športu in pravosodju, mednarodna sredstva UEFA ter slovenski davkoplačevalski denar. Za zdaj ni dokazov, da bi Čeferinovi neposredno vplivali na dodelitev ali porabo sredstev. A kombinacija podražitev, prikritih funkcij in vplivnih imen ustvarja okolje, kjer bi morala biti vsaka odločitev pregledna in brez dvoma.Na spletni strani NK Brinje Grosuplje je zapisano, da je v nadzornem odboru kluba NK Brinje Grosuplje sedi dr. Rok Čeferin, predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona- NK Brinje Grosuplje)Zgodba o športnem parku v Grosupljem ima vse elemente potencialne afere. Gre za tipičen slovenski preplet moči, denarja, politike, športa in sodstva – kombinacijo, ki je v preteklosti že večkrat razburkala javnost. Dejstvo, da Rok Čeferin svoje članstvo v nadzornem odboru NK Brinje Grosuplje ne razkriva javno, je dodatna rdeča zastavica. Dokler ne bodo dana jasna pojasnila, bo nad projektom visela senca dvoma – in občutek, da javnost spet ni izvedela vsega.S tem izražajo svojo moč. Kronična težava Slovenije je pravosodje in del policije. Dokler ne bo šla kraljica postopkov pod policijo ne bo nič!Luka Perš
Teme
15 spornih sodb informacijskega pooblaščenca nataša pirc musar Informacijski pooblaščenec kazenska ovadba telekom KAD sod Elektroservisi

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!