Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Ali je GEN-I Beograd nakazoval 3,5 milijona evrov Berishaju,da je Golob na Kosovu pridobil posel v višini 11 MILIJONOV EVROV!
V letih 2021 in 2022 je slovensko podjetje GEN-I postalo najmočnejši trgovec z električno energijo na Kosovu. Vrednost pogodbe GEN-I s Kosovsko energetsko korporacijo – KEK za leto 2021 je znašala 11,8 milijona evrov.
prava .
Slovenija

Nedelja, 29. Januar 2023 ob 00:00

Odpri galerijo

Robert Golob. (Posnetek zaslona- Fotomontaža Demokracija)

Ena najbolj odmevnih afer Zahodnega Balkana je pretok davkoplačevalskega denarja iz družbe največjega slovenskega elektrotrgovca GEN-I s pomočjo srbske hčerinske družbe GEN-I Beograd v dve podjetji MB Consulting v lasti Martina Berishaja, kosovskega veleposlanika na Hrvaškem in vidnega člana/podpornika največje vladajoče kosovske stranke premierja Albina Kurtija. Le-ta je s sumljivimi dvigi večjih vsot gotovine povzročil, ko je v obdobju 2015 do 2022 skupaj dvignil za okrog 3,5 milijona evrov gotovine, da je izsledljiv denar postal neizsledljiv. Večinoma v obdobju 2019-2021. Berishaj pa se je lahko v tem obdobju nemoteno gibal, saj ga je varovala diplomatska imuniteta. Zelo zanimivo je tudi, da Berishaj ima oz. je imel vsaj tri podjetja v Albaniji in Kosovu v solastništvu s slovenskimi poslovneži. Poleg tega pa je večino prihodkov v obeh družbah MB Consulting ustvaril z denarjem slovenskih davkoplačevalcev s pomočjo srbske hčerinske družbe največjega slovenskega elektro trgovca GEN-I.  Za večjo komedijo pa sta poskrbela osrednja protoganista, sedanji predsednik vlade RS dr. Robert Golob in sam Berishaj. Oba trdita, da se nikoli nista srečala, slišala in se sploh ne poznata. Kako je lahko Robert Golob kot takrat najbolj odgovorna oseba v GEN-I dopustil, da so z njegove hčerinske družbe v Srbiji kosovskemu veleposlaniku v letih 2015-2022 nakazali za skoraj štiri milijone evrov slovenskega davkoplačevalska denarja osebi, ki je ne pozna in za njo nikoli ni slišal? Vse kaže, da je bila posledica posla med GEN-I Beograd in Martinom Berishajem tudi uspešno podpisan sporazum med takratno upravo GEN-I pod vodstvom Roberta Goloba in državno kosovsko družbo, Kosovsko energetsko korporacijo – KEK. GEN-I je podpisal pogodbo za leto 2021 in 2022. Vrednost pogodbe za leto 2021 je znašala 11,8 milijona evrov. Skoraj tolikšen znesek, kolikor so v letu 2021 iz slovenskega GEN-I nakazali na svojo albansko podružnico v Tirani.

Poslovna politična saga o poslih hčerinske družbe GEN-I Beograd v lasti največjega slovenskega električnega trgovca dobiva nove razsežnosti. V našem članku z naslovom Follow the money: DOKAZANO ČRNO NA BELEM! GEN-I pomembnega predstavnika vladajoče kosovske stranke spremenil v FINANČNO MULO! smo na podlagi objavljenih podatkov v tujih in domačih medijih ter dostopnih javnih podatkov zložili celotno zgodbo, ki razburja del javnosti Zahodnega Balkana.

Kaj smo ugotovili? Dejansko je od nekako leta 2015 potekala dvojna finančna operacija bančnih nakazil iz GEN-I Beograd za "svetovalne projekte" v GEN-I Beograd sedanjemu kosovskemu veleposlaniku na Hrvaškem Martinu Berishaju. Berishaj pa je z velikimi gotovinskimi zneski dvigoval slovenski davkoplačevalski denar. Kot smo ugotovili, je Berishaj v obdobju 2015-2022 s svoje krovne družbe MB Consulting na Kosovu in svoje hčerinske družbe v Črni gori dvignil za vsaj tri in pol milijone evrov gotovine. Večino v obdobju od leta 2019 do 2022. Ob tem moramo dodati, da je Berishaj vplivno politično ime na Kosovu in je član/vplivni podpornik vladajoče stranke kosovskega premiera Albina Kurtija.

Sumimo lahko, da je bil del finančnih sredstev pokrit v nakazilih osrednje slovenske družbe GEN-I v hčerinsko družbo slovenskega podjetja v Srbijo (GEN-I Beograd). Tako so od oktobra 2019 do decembra 2019 pod oznako Invoice financing nakazali 4.183.834 evrov. Sumi se še podkrepijo z objavo bančnih izpiskov bančnega računa Berishaja iz kosovske poslovalnice NLB v Prištini, kot so jih razkrili v mediju Paparaci.

Sledi pa še en neverjeten paradoks. Oba glavna akterja, Robert Golob in Martin Berishaj, se ne poznata, nikoli srečala, nikoli govorila. Zelo čudno. Ampak moramo jima verjeti, da oba govorita resnico.

Spoštovani predsednik vlade dr. Robert Golob, kot najbolj odgovorna oseba v GEN-I do novembra 2021, kdo je podpisal svetovalno pogodbo z Berishajem? Vaša malenkost, mogoče vaša večna desna roka na področju financ in sedanji predsednik uprave GEN-I dr. Igor Koprivnikar, dejanski zastopnik GEN-I Beograd ves čas? Ali mogoče kontaktna oseba za GEN-I Beograd Srdjan Resavac? Kdo od vas je za vraga podpisal svetovalno pogodbo GEN-I Beograd s podjetjem Martina Berishaja?

Foto: Posnetek zaslona-Gazetainfokus.

Zelo verjetno je vzrok biznisiranja med GEN-I Beograd in obema podjetjema Martina Berishaja tudi v podpisanem poslu med takratno upravo GEN-I pod vodstvom sedanjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba in državno kosovsko družbo, Kosovsko energetsko korporacijo – KEK. GEN-I je podpisal pogodbo za leto 2021 in 2022. Vrednost pogodbe za leto 2021 je znašala 11,8 milijona evrov. Skoraj tolikšen znesek, kolikor so v letu 2021 iz slovenskega GEN-I nakazali na svojo albansko podružnico v Tirani. Tega posla GEN-I ni mogel izvesti brez pomoči "svetovalnih donacij" vidnemu političnemu predstavniku vladajoče kosovske stranke Albinu Kurtiju in brez pomoči Berishajeve diplomatske imunitete ter njegove diplomatske mreže na območju Zahodnega Balkana.

Del medijev Zahodnega Balkana pa je na Zahodnem Balkanu zatreslo razkritje, da je GEN-I v svoje hčerinske družbe v Srbiji (4.183.834 EUR), Albaniji ( 16.389.489,01 EUR) in v Bosni in Hercegovini (61.107.810,6 EUR) nakazal v letih 2015-2021 skoraj 100 milijonov evrov. Če smo natančni, gre za številko 81.681.133,61 EUR. Kot smo ugotovili, je bistvo težave, da nihče nima nadzora nad hčerinskimi družbami v (para) državni lasti, niti nadzorne institucije lastne države. Gde so pare, gospod Golob?

"Vedeti moraš, da se glavnina "finančnih transferjev v zasebne žepe" teh akterjev v resnici ne dogaja v GEN-I ali hčerinskih podjetjih, ampak preko njihovih običajnih (fiktivnih) posrednikov (ki niso lastniško povezani), poslovnih partnerjev oz. kupcev in prodajalcev elektrike tako na Balkanu kot v ostalih državah EU!", pa nam je razkril odličen poznavalec elektro trga v Sloveniji.
Prav to je bistvo težave.

Spoštovani predsednik uprave GEN-I dr. Igor Koprivnikar, kdaj bodo slovenski davkoplačevalci izvedeli, zakaj in v kakšne namene ste porabili njihov denar Pokažite čiste račune, izpiske bančnih transkacij in boste hitro izginili iz dnevnega poročanja medijev Zahodnega Balkana.

Dežurni medijski portal sedanjega predsednika vlade Roberta Goloba je hotel s tremi zgodbami spreobrniti afero GEN-I Beograd spet na predsednika največje opozicijske stranke Janezo Janšo. Dragi Primož, tukaj so evrske in dolarske transkacije se beležijo na svetovni ravni in so po mednarodnih pogodbah sledljive. Kje je tu Watergate, spoštovani odgovorni urednik Necenturian Primož Cirman? (Foto: Posnetek zaslona-Necenzurirano)

Bizarno! Golobov hišni raziskovalni novinar Primož Cirman si izmišljuje pravljične konstrukte! Ali ga je le strah morebitnih kazenskih postopkov zaradi izdajanja tajnih informacij z Urada za preprečevanje pranje denarja v času, ko ga je vodil dr. Damjan Žugelj?!

Moramo si tudi priznati, da se našemu mediju spet ponavlja stara zgodba izpred slabih dveh let. Po objavi našega zadnjega članka iz afere Follow the money so se prebudili tudi osrednji slovenski mediji.

Predvsem dežurni medijski portal Necenzurirano. Najboljši raziskovalni novinar v Sloveniji prosto po Robertu Golobu Primož Cirman že tri dni po objavi našega zadnjega članka ustvarja medijske spin zgodbe, da za celotno afero stojita dvojec, predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša in srbski predsednik Aleksander Vućić. Še več, v svoji kolumni je to označil za slovenski Watergate! ŠUR!

Dragi Primož, tukaj so evrske in dolarske transkacije se beležijo na svetovni ravni in so po mednarodnih pogodbah sledljive. Kje je tu Watergate, spoštovani odgovorni urednik Necenturian Primož Cirman?

Spoštovani odgovorni urednik spletnega medija Necenzurirano, kdaj bo vaša nekdanja dolgoletna sodelavka in sedanja piarovka Golobove stranke Gibanje Svoboda Vesna Vuković razkrila, zakaj je po poročanju Požareporta in drugih slovenskih medijev prejela v svojem podjetju sto trideset tisoč evrov davkoplačevalskega denarja od podjetja GEN-I, ki ga je takrat vodil Robert Golob?

Foto: Prava.si

Produciranje medijskega spina portala Necenzurirano je naš medij že zdavnaj razkril v članku Slovenija azil za Šolaka: Golob dirigira, Muženič orkestrira, Vrabec pa pleše! SOVA, ZBUDITE SE!  Nič novega, stara klasika. V članku pa smo tudi razkrili dokument, da se je Vrabec Božičeva za kratek čas zaposlila v eni izmed družb v lasti Dragana Šolaka v letih 2022 oz. 2021. Sama pa je tudi kot zaposlena sodelovala v preiskavah, vodenih proti Šolaku!

Tega Primož Cirman ni storil prvič. Kot pomemben del trojke Vuković-Cirman-Modic je že dlje časa v t.i. službi modrega dečka iz Dunajske 119 v Ljubljani. To je razkril v svojih člankih tudi eden najbolje obveščenih slovenskih novinarjev Bojan Požar.

V isti stavbi pa je imel svojo pisarno tudi Golob kot predsednik GEN-I. Ključne operacije omenjene trojke je večino časa vodila Vesna Vuković. To smo zelo natančno razkrili v članku z naslovom Tandem Vukovič-Jamnik perverzna uničevalca slovenskega gospodarstva, političnega prostora, zasebnikov in intelektualcev!

Foto: Prava.si

Prav ta dva članka zelo lepo razkrivata, zakaj v mediju Necenzurirano že tri dni panično hočejo preobrniti pozornost. Še več, njihova panika je povezana tudi z nekaterimi predkazenskimi postopki zaradi izdaje tajnih podatkov. Z zelo ostro izjavo se je odzval tudi nekdanji direktor UPPD dr. Damjan Žugelj. V nadaljevanju članka objavljamo njegovo izjavo za javnost:

Poglejte si vsa imena, ki sestavljajo IFIMES- Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije! Gre za globalistični inštitut, ki s svojimi mednarodnimi povezami vpliva na marsikateri posel na Balkanu! 

Zgodba o poslovanju GEN-I v tujini in poslovnem sodelovanju s kosovskim veleposlanikom Martinom Berishajem je dobila še en pospešek. Ob klikanju na svetovnem spletu se je razkrilo, da sta sedanji kosovski predsednik vlade Albin Kurti in Martin Berishaj sodelovala na okroglih mizah IFIMES-a, Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije s sedežem v Ljubljani.

Na levi strani dogodek IFIMES-a v letu 2016. Od leve proti desni Bakhtyar Aljaf , Albin Kurti in Zijad Bećirović. Na desni strani fotografija IFIMES-a iz leta 2018. Iz leve proti desni Zijad Bećirović, Albin Kurti, Martin Berishaj in Bakhtyar Aljaf. (Foto: Posnetek zaslona-IFIMES, Facebook, Nova24tv)

Hitro je sledila reakcija IFIMESA s svojo analizo, da dolgoletni politični voditelj Dodik v Republiki Srbski v BiH pomaga pri domnevnih finančnih rabotah Slovenske demokratske stranke pod vodstvom Janeza Janše. Pričakovano, saj lahko vidite, da so njihovi sponzorji vidna podjetja slovenske energetike.

V letu 2016 pa je bil ob gostovanju Kurtija v Sloveniji na dogodku IFIMES med sponzorji dogodka tudi Golobov GEN-I. A ta podatek spada v isto kategorijo kot fotografije Janše z Berishajem.

Vendar so jih slike tako sprovocirale, da je IFIMES takoj objavil analizo o domnevno sumljivem bosanskem financiranju Janševe SDS. Oziroma so morali v svojo analizo nekam vtakniti Janšo. Če ni Janše, ni zgodbe!!! Po drugi strani pa v istem besedilu dobesedno jočejo, zakaj ni uspel preboj v parlament enemu najbogatejših in razvpitih bogatašev v BiH Fahrudinu Radončiću, rojenemu v okolici črnogorskega kraja Berane.

Spoštovano vodstvo IFIMES-a, Radončić, Izetbegović, Dodik so vsi na isti strani problema, ne pa rešitve. Škoda, da v analizi IFIMES-a niso dodali besedo ali dve o ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in njegovih poslih z Dodikom. Za ljubljanskega župana pa je Dodik tako ali tako najboljši politični voditelj v BiH.

Po objavi fotografije Albina Kurtija in Martina Berishaja na dogodkih IFIMES-a je hitro sledil protinapad v podobi "raziskave" o Dodiku in ruskem predsedniku Putinu. Seveda so tudi oni spreobrnili pozornost na predsednika SDS Janeza Janšo. Spoštovani IFIMES, je Janša nakazoval denar Berishaju ali sedanji predsednik vlade dr. Robert Golob.(Foto: Posnetek zaslona-Ifimes)

Ob tem pa smo izvedeli še nekaj zanimivih informacij o delovanju inštituta, kjer že vrsto let ima glavno besedo Bećirović. Če boste gledali nekatere pretekle analize IFIMES-a boste opazili, da so zelo hvalili srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Vendar so tokrat do Vučića zelo kritični. Nekateri tudi namigujejo, da Bećirović ni dobil več podaljšane pogodbe z organizicajimi v Srbiji, ki so blizu sedanji srbski oblasti. Zaradi sodelovanja z Vučićem se je od IFIMES-a distanciral tudi častni predsednik IFIMES-a Stipe Mešić, nekdanji hrvaški predsednik. Pa tudi nekdanji zunanji minister v nekdanji skupni državi Lončar. To se je zgodilo v letu 2021. Kot rečejo poznavalci je "Bećirović njegov bošnjaški koristni idiot". Razumljivo pa je tudi jeza Bećirovića nad predsednikom SDS Janezom Janšo. Podpiral ga je tako, dokler je Bećirovićeva žena imela službo v enem izmed inštitutov ali slovenskih univerz, ki gojijo vrednote t.i. slovenske desnice. Ko je več ni imela, se je Bećirović tudi politično obrnil proti Janši.  Spoštovani gospod Bećirović, ste res pred leti v IFIMES-u organizirali kosilo v hotelu Lev v Ljubljani, kamor je bil tudi povabljen sedanji premier RS Robert Golob? Zlobni jeziki na slovenski poslovni sceni namigujejo, da naj bi bil na tistem kosilu vabljen tudi Martin Berishaj?! Ne bi nas presenetilo, če bi se v bližnji prihodnosti pojavile tudi kakšne fotografije iz tega kosila. Bomo videli. A do takrat moremo verjeti obema akterjema, da se nista nikoli srečala, videla ali se sploh poznala. Zakaj je nekdanji predsednik uprave Robert Golob kot najbolj odgovorna oseba družbe GEN-I dovolil, da je GEN-I Beograd podjetjem v lasti Berishaja nakazal slabih 3,5 milijonov evrov? Nič, še eno vprašanje za milijon dolarjev!

IFIMES-ova dolgoletna direktorja sta že dlje časa v Sloveniji živeči iraški Kurd Bakhtyar Aljaf, ter dolgoletni novinar in v slovenski javnosti zelo poznan izr. prof. dr. Zijad Bećirović. Med njimi pa ne manjka eminentnih političnih imen. Med drugim, nekdanji hrvaški predsednik in odličen prijatelj Boža Dimnika Stipe Mesić v inštitutu zaseda mesto častnega predsednika. Zanimiva pa so tudi druga imena.

Foto: Posnetek zaslona-Ifimes.

Člane sveta Ifimes sestavljajo predsednik sveta dr. Craig T. Smith (politični direktor Bele hiše v obeh administracijah demokratskega predsednika Billa Clintona) in člani prof. dr. Jamie Shea (nekdanji direktor za načrtovanje politik v kabinetu generalnega sekretarja Nato), prof. dr. Masahiro Matsumura (profesor mednarodne politike in nacionalne varnosti), Dr. Torhan Al-Mufti (svetovalec predsednika Iraka 2014-2016, iraški minister za komunikacije 2012-2014 in minister za provincijske zadeve 2010-2014) ter slovenska odvetnica Breda Razdevšek.

Foto: Posnetek zaslona-Ifimes

Poleg tega imajo tudi svetovalni odbor. Njegov predsednik je Kanadčan Donald J. Johnston (kanadski minister v več kanadskih vladah v obdobju 1980-1990, predsednik Liberalne stranke Kanade 1990-1993, prvi neevropejec na čelu OECD v obdobju 1996-2006). Podpredsedniška mesta zasedajo nekdanji predsednik srbske vlade Zoran Živković, višji častnik v obveščevalni službi izraelskih obrambnih sil (I.D.F) Dr. Ephraim Lapid in v Sloveniji zelo poznan mednarodni pravnik, diplomat in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič.

Foto: Posnetek zaslona-Ifimes

Ostali člani so še nekdanji veleposlanik Šri Lanke pri OZN Dr. Amrith Rohan Perera, (nekdanji) indonezijski veleposlanik v Avstriji Sastrohandoyo Wiryono, upokojeni črnogorski general Blagoje Grahovac, nekdanji veleposlanik Izraela v Južnem Sudanu in Egiptu Dr. Haim Koren, generalni sekretar in tiskovni predstavnik predsednika Republike Turčije Prof. dr. Ibrahim Kalin, prorektorica na Univerzi za ekonomijo in humanistične vede v Varšavi prof. dr. Anna Llanos-Antczak, dolgoletni demokratski senator Marc R. Pacheco, nekdanji generalni direktor ISESCO Dr. Abdulaziz Othman Altwaijri, nekdanji vodja poslanske skupine socialistov in demokratov v EP dr. Hannes Swoboda, generalni sekretar EDU Irving Levance, nekdanji vodja vojaške obveščevalne službe Romunije general Corneliu Pivariu, profesorica političnih ved na Univerzi v Richmondu prof. dr. Eunice Goes, predsednik in lastnik Canadian Energy Research Institute Alan Fogwill, višji predstavnik podjetja Glendale Partners prof. dr. J. Scott Younger in glavni pogajalec v iranskih jedrskih pogajanjih v letu 2010 Ali Asghar Soltanieh.

Foto: Posnetek zaslona-IFIMES

V rubriki Oddelki pa lahko opazite, da imajo na Dunaju vzpostavljen Evro-sredozemska diplomacija in medkulturna vprašanja ( EDIA). Kot direktor se predstavlja italijanski diplomat ter nekdanji višji uslužbenec organizacije OSCE Amb. Lamberto Zannier. Vodja predstavništva na Dunaju je prof. Dr. Anis H. Bajrektarevic in Nora Wolf, svetovalka v švicarski stavbi Združenih narodov. Bajrektarjevič pa na Dunaju vodi še oddelek za strateške azijske študije. Njegovi sodelavki sta Elodie Pichon in Dr. Maria Smotrytska. Oddelek za lokalne in regijske študije (DeLORS) vodi nekdanji član Golobivečeve stranke Zares dr. Milan Šenčur. Oddelek za ekonomske in poslovne študije (DeEBS) predstavlja nekdanji vidni član Socialnih demokratov Vlado Dimovski. Predstavništvo pri OZN/ECOSOC v imenu IFIMES-a predstavlja Irena Mernik Knee, svetovalka nekdanjega predsednika države Danila Türka, ko je opravljal službo v Združenih narodih.


  Foto: Posnetek zaslona-IFIMES


Ob vseh imenih lahko le zapišemo, da gre za globalistični svet v malem. Z drugimi besedami za inštitut v duhu pokojnega diplomata Boruta Šukljeta. Le-ta je prav s podobnimi pomembnimi političnimi, obveščevalnimi, gospodarskimi in akademskimi predstavniki iz Zahodnega Balkana nadzoroval večino političnih, gospodarskih in obveščevalnih akcij na relaciji Zahodni Balkan-Slovenija. Zelo verjetno se tudi zdi, da bi se Berishaj in Šuklje lahko poznala. Saj je vsakomur jasno, da si te operacije ni izmislil Robert Golob. On je bil le v vlogi izvajalca za morebitne osebne koristi GEN-I na Kosovu.  Predvsem za območje Zahodnega Balkana je za večino večjih poslov vedel Borut Šuklje. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj vse je vedel okrog vseh teh balkanskih poslov slovenskih podjetij in hčerinskih družb v državni lasti. Vse od HSE preko hidroelektrarne Vrbas pa vse do GEN-I.   

Medija Paparaci in Nova24tv sta poročala, da so se med Golobom, Berishajem in Kurtijem nedvomno spletle močne interesne vezi, medtem ko je jasno, da se med seboj vsi poznajo, njihova skupna točka pa je tudi Vjosa Osmani, kosovska predsednica, ki Kurtija in Berishaja ščiti že od začetka afere. V letih 2021 in 2022 je slovensko podjetje GEN-I postalo najmočnejši trgovec z električno energijo na Kosovu. Vrednost pogodbe GEN-I s Kosovsko energetsko korporacijo – KEK za leto 2021 je znašala 11,8 milijona evrov.

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

0 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

95 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

904 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1426 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

2891 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš

Sat, 21. Jun 2025 at 19:45

2479 ogledov

Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!???
Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš
Teme
Follow the money Gen-i Beograd Martin Berishaj GEN-I Robert Golob Igor Koprivnikar ifimes Necenzurirano primož cirman

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Ali je GEN-I Beograd nakazoval 3,5 milijona evrov Berishaju,da je Golob na Kosovu pridobil posel v višini 11 MILIJONOV EVROV!