Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Razkrivamo, kako je nastala NEFORMALNA SKUPINA KOMANDOS, ki ???DAJE DOMNEVNI VIDEZ IN PRISPODOBO UGRABITELJEV SLOVENIJE!???
Spoštovani naši bralci,pozorno si preberite besedilo Viljema Vouka in si poglejte slike v članku.Vsakemu izmed vas bo v sekundi jasno, zakaj je neformalna skupina Komandosa naredila vse, da je že v času Jugoslavije pričela s načrtom UGRABITEV DRŽAVE?
prava .

Sobota, 28. December 2024 ob 14:04

Odpri galerijo

Spoštovani slovenski državljani, ponosem sem na vsakega prebivalca Slovenije, ki je odšel 23.12.1990 na plebiscit in obkrožil ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO!

Ne glede na vse, sem tudi sam zelo ponosen na našo državo. Kapa dol, kar smo dosegli v času naše samostojnosti. Uspehi športnikov so najlepša promocija naše dežele. Pa tudi mnogi slovenski gospodarstveniki so s svojimi inovativnimi idejami in podjetji ponesli ime Slovenije v širni svet. Pa še marsikdo drug.

Če ne drugega, nam je samostojna Slovenija prinesla vsaj to, da lahko vsak izmed nas svobodno izraža svoje mnenje. Vsak se lahko svobodno odloča med več kot 70 registriranimi političnimi strankami v Sloveniji. Imamo registriranih več kot 2500 medijev. Eden izmed medijev je tudi naš spletni medij Prava. Vztrajam že več kot tri leta na samostojni novinarski poti.

Iskreno povedano tudi zapišem, HVALA VSEM, KI STE ME IN ME BOSTE TUDI V PRIHODNJE FINANČNO PODPIRALI! Brez vas bi naš medij že zdavnaj ugasnil! Kdorkoli nam želi finančno pomagati, nam lahko donira na na naš bančni račun SI56 0234 0174 2439 707.

Priznam, nikoli si ne bi mislil, da bom kadarkoli v življenju padel v politično- medijsko- pravno-policijsko-tožilsko- gospodarsko- finančno zgodbo naše države. Še vedno se včasih počutim kot Alica v čudežni deželi. Ne glede na vse težave, s katerimi se soočam pri svojem delu DOKLER BOM ŽIV, BOM MEDIJSKO AKTIVEN! Pa magari, tudi le s svojimi komentarji na socialnih omrežjih.

Iskreno zapišem, da sem na svoji samostojni novinarski poti ugotovil, da se določenih tem v Sloveniji ne pokriva. Tvegali smo in se lotili novinarskega posla. Začuda, za nobenega od teh člankov nismo nikoli prejeli zahtevek za popravek, tožbe ali pa kakšne prijazne telefonske klice ali nasvete.

Meni je vedno najbolj zanimivo, ko mi je lepo število mojih podpornikov povedalo, če se ne bojim za svoje življenje in kako si upam o vsem tem pisat. Jebiga, sem pač taka osebnost, ki mu je popolnoma vseeno kar se dogaja na svetu. To je vsa umetnost.

Zaradi tega smo dlje časa analizirali daljše časovne obdobje na območju naše države, da smo ugotovili, kdo vsaj daje "nek domnevni videz in prispodobo" tako imenovanih ugrabiteljev Slovenije. Mi smo že večkrat zapisali, da vam v naših novinarskih člankih na podlagi nekih informacij le želimo razložiti nadaljevanje zgodbe Vzporedni mehanizem globoke države. Z drugimi besedami, želimo le, da boste razumeli še drugo plat zgodbe. Le ta pa je še mnogo hujša od tiste, ki jo je v svoji knjigi popisal zelo strokovno dr. Rado Pezdir.

Kaj se je dejansko zgodilo?

Ve se, da je imela na območju Jugoslavije glavno besedo vojska in pripadniki službe državne varnosti. Kljub razpadu Jugoslavije je vojska na območju Balkana še vedno zadržala ključni vpliv v trgovinah z nafto, električno energijo in plinom. Vojska je tudi vedela, da mora svoje "speče krte" spraviti tako v vrste policije, carine, tožilstva in sodstva. Zato je v Sloveniji že od prvega dne naše osamosvojitve prva medijska politična gospodarska zgodba Osamosvojitelji vs Stare vojaške strukture JLA!. Vsa ta zgodba se je pričela tisti dan, ko je bil za prvega generala Slovenije izbran Janez Slapar, oče predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Andreja Slaparja. Še do današnjih dni oboji krivijo drug drugega. Obala pa se jim REŽI!!

A zgodilo se je nekaj popolnoma drugega. Že večkrat smo poudarjali besedno zvezo koroška veja. Odvetnik GEN-I in nekdanji notranji minister Mirko Bandelj temu reče koroška provienca. Zakaj? Ker so vsi ključni kadri nekdanje službe državne varnosti prišli iz Koroške. Zaradi svojih poslov, ki so bili razkriti v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države so pridobili ključne zvode moči na področju gospodarstva, bančništva in financ na območju naše države v nekdanjem totalitarističnem režimu. Jebiga, to kar jaz pišem v letu 2024, bi me takrat s prvim vlakom z Murske Sobote odpeljali na Goli otok.

Lahko bi tudi sarkastično zapisali, da je nekdanji Forum 21 dajal videz "Gospodarske politične moči koroške provience" . Tukaj je dlje časa držal škarje in platno nekdanji vodja SDV za Slovenijo, predsednik vlade in prvi direktor UKC v komunistični Jugoslaviji Janez Zemljarič. Ne pozabite, da je tudi nekdanji živeči najemnik pri moji prababici Milan Kučan našel svojo ljubezen na Koroškem. V preteklosti se je pisalo, kam naj bi vse segale lovke družine Kučanove Štefke.

Koroška provienca je mislila, da bodo večni vladarji Slovenije. A zgodila se jim je naša ljuba Obala. Pozabili so, od kod sploh prihaja njihova gospodarska moč in katera so ključna podjetja na Obali, da lahko obvladaš Slovenijo.

Medtem ko je bila omrežna skupina koroške provience pijana od oblasti, jim je majhna skupina obalnikov z istrskimi koreninami korak za korakom nastavljala eno zanko za drugo. Vedeli so, da Korošci brez pomoči majhne skupine ljudi z Obale z istrskimi koreninami ne morejo izvesti nobenega transporta v trgovini s tobakom, prepovedanimi drogami ali orožjem v času "republike bratsva in edinstva". Tako je majhna skupinica iz Obale ugotovila, da so v resnici ONI GLAVNI in so že v času Jugoslavije pričeli nastavljati svoje ljudi v del sodstva, del policije, del tožilstva.

Foto: Prava.si

Že večkrat smo vam omenili v naših člankih SKUPINO KOMANDOS. Enako smo tudi razkrili, da je omenjena skupina imela svojo mlajšo izvajalko v omrežju akterjev posameznikov, ki so bili blizu podjetja Luke Koper. Dolgoletni alfa omega Luke Koper je bil pred časom umrli Bruno Korelič. Če smo skupino Komandos imenovali v preteklosti tudi s prispodobo grobarji dela slovenskega pomorstva, smo omrežje posameznikov blizu Luke Koper poimenovali s prispodobo grobarji slovenskega gospodarstva. Kaj se dogaja sedaj v naši državi?

Nič posebnega. Le vsi starci so umrli, mladi pa sedaj v slogu serije Nasledstvo bijejo bitko, kdo bo imel glavno besedo. Nihče se noče odpovedati svoji moči, ki si jo je ustvaril. Prav to se sedaj dogaja. Na eni strani vplivna odvetniška falanga s sedežem na Bavarskem dvoru, na drugi strani modri dečki z Dunajske 119 v Ljubljani in s svojo prvo medijsko izpostavo v gorenjski tovarni gum.

Čas je, da si enkrat za vselej preberete, kako se je zgodba pričela. Zakaj? Vedno je pomemben ZAČETEK! V nadaljevanju si boste prebrali besedilo z naslovom Prejeli smo: Splošna plovba - druga plat medalje iz leta 2007. Pismo je napisal Viljem Vouk, nekdanji glavni direktor Splošne plovbe (1972-1978), nekdanji svetovalec za ekonomske odnose s tujino pri Izvršilnem odboru GZS (1979-1982), nekdanji predstojnik Luške kapitanije Koper (1983-1993).

Marsikatero ime v tem članku je še dandanes povezan z nekaterimi ključnimi osebami na področju policije, tožilstva, sodstva in medijev. Tudi nekoč ena mlada novinarka zelo dobro pozna vse te posameznike. Nekoč jih je tudi osebno obiskala. Za nagrado ji je dvajset let let kasneje uspela vrhunska politična kariera. Druga obalna novinarka pa si je na račun teh ljudi privoščila za naš davkoplačevalski denar "lasten stilski izziv" v eni izmed slovenskih klinik. Tudi nekaj sodnikov je bilo v preteklosti pridnih, da so postali vrhovni sodniki. Nekateri tudi predsedniki. Nekateri policisti pa so postali tudi direktorji slovenske policije.

" V kriminalnem podzemlju na Obali še od nekdanje države Jugoslavije velja, da je Luka Koper eno od večjih distribucijskih poti za drogo, vendar pa je promet s prepovedano drogo pod “strogim” nadzorom policije," je zapisal v preteklosti spletni medij Topnews. Kdo mislite, katera neformalna skupina je bedela nad transportom in je nastavljala svoje ljudi v SKP Koper? S kom je že sorodnik Ljubo Volmut, nekdanji dolgoletni vodja SKP Koper? Njihov odtis se opazi na vsakem vidnem sodnem procesu, kjer so kot obtoženci predstavljene večje kriminalne skupine zaradi trgovine s prepovedano drogo. Ali pa odvetnica, ki zida oblake na nepremičninskih podrtijah. Ali pa umorjeni odvetnik Milko Mlakar. Ste že pozabili na zgodbo nekdanjega poslanca SNS Srečka Prijatelja? Kaj pa nekdanji nadzorniki Luke Koper? Ali pa čudni posli v Bosni pri gradnjah hidroelektrarn ? Kaj je počela slovita ladja Martin Krpan?


Če boste razumeli omenjeno besedilo, boste tudi razumeli, zakaj je neformalna skupina Komandos storila vse, da je obdržala tudi v času naše SAMOSTOJNE DRŽAVE ključne pozicije znotraj policije, sodstva, tožilstva, gospodarstva, medijev in šolstva. S tem pa tudi dajala domnevni videz prispodobe, da je ugrabila SLOVENIJO! Zakaj so to storili? Odgovor se skriva v sledečem besedilo.


Uvod

V zadnjih nekaj mesecih je lastninjenje Splošne plovbe izzvalo v številnih tiskanih občilih odmevno in obsežno polemiko. Javnosti je bila predstavljena prava pahljača različnih stališč, mnenj in trditev. Nemalokrat, s strani uprave Splošne plovbe (kar je neobičajno, saj so naloge menedžmenta, po pravilu, neodvisne od lastništva) tudi očitnih zavajanj, ki jih moji nasledniki na čelu tega podjetja in za njimi nekateri drugi, papagajsko ponavljajo že kar nekaj desetletij.

Kot nekdanji glavni direktor Splošne plovbe (od 1972 do 17.12.1978, sicer pa zaposlen v tem podjetju od 1956 do 4.2.1979), se, po skoraj 30 letih od mojega izsiljenega odhoda, javno oglašam, da bi zainteresirane (in pristojne) temeljiteje seznanil tudi z drugo platjo medalje. Obenem pa se končno javno izpostavljam tudi zaradi zaščite moralne neomadeževanosti (integritete) mojega dobrega imena in dobrega imena mojih tedanjih tesnih in vseh drugih iskrenih (so)delavcev, tako na upravi kot na ladjah in se jim hkrati opravičujem, da se že zdavnaj nisem vmešal v to neslano godljo. Uprava Splošne plovbe jo, še zlasti v zadnjih nekaj mesecih, preračunljivo vsiljuje javnosti in pristojnim organom, da bi izsilila lastninski razplet, ki bi bil zanjo ugoden.

Vendar z intrigami in namernimi zavajanji se ne more uspešno voditi nobeno podjetje, Ladjarsko pa še posebej. Moji nasledniki pa so prav na tak način prevzeli vodstvo Splošne plovbe, jo tako vodili pretekla desetletja in jo hočejo tudi jutri, po lastninjenju.

Foto: Posnetek zaslona-Finance

1. Kdo je bil na čelu splošne plovbe pred mojim prihodom?


Prvi glavni direktor Splošne plovbe je bil Boris Šnuderl (1954-1964). V njegovi dobi in deloma že pred tem (z ustanovitvijo Pomorske akademije (1947), katere eden od gojencev prve generacije sem bil tudi sam) so bili, z navdušenjem ter iskrenim prepričanjem, da bodo uresničene zamisli peščice prvih tvorcev, položeni trdni temelji za nadaljni razvoj slovenske trgovske mornarice. Nasledil ga je Ivan Majnik (1964-1968), nakar je bil za krajše obdobje, (za vršilca dolžnosti) imenovan Viktor Marovt. Za njim pa je prišel Gregor Tršar (1969-1972), proti kateremu je uveden postopek za predčasno razrešitev.

Za tem postopkom pa je stal Komandos, ki je sprevidel, da je napočil čas za prevzem vodstva podjetja. Naj pojasnim, da pod besedo Komandos pojmujem skupino ljudi, ki ne more javno uveljaviti svojih interesov, dela podtalno in pod mizo, ne odgovarja nikomur in za ničesar ter ima v primerjavi s tistim, ki mora delati javno in na mizi ter odgovarjati za vse in vsem, veliko prednosti. Vodja Komandosa je bil g. Aldo Krejačič, njegova prva pomočnika pa Lucijan Stadina in Nikolaj Strah.

Lucijan Stadina. Foto: Posnetek zaslona- Geni.com

S tem v zvezi sta zlasti zanimiva članka (Vine Bešterja) v časopisu Demokracija, z dne 11.9. in 18.9.1990.

2. Kaj smo naredili v obdobju mojega vodenja splošne plovbe?

V mojem obdobju (od 1972 do 17.12.1978) smo povečali ladjevje za enajst prekooceank z nosilnostjo 244.421(DWT), od tega sedem novogradenj (141.905 DWT). Dve od teh, sta bili sicer naročeni, ko je podjetje vodil moj predhodnik. Preostale štiri prekooceanke (102.516 DWT) pa so bile mlajše rabljene ladje, ki so, že po pravilu ladjarskih investicij, takoj začele povečevati reprodukcijsko sposobnost podjetja. Tako obsežno povečanje ladjevja je bilo rekordno v vsem dotedanjem življenju podjetja. Nedvomno je tako hiter vzpon povzročal nekaj težav, vendar smo jih uspešno reševali in nobena ladja zaradi tega ni bila ustavljena, žiro račun ni bil blokiran, plače so bile primerne in redno izplačevane. Za nadaljni razvoj podjetja so bili, v pogledu ladjevja, storjeni krepki in dolgi koraki.

Naslednji pomemben cilj pa je bil, da pride uprava pod eno streho. To je bila želja vseh mojih predhodnikov. V Piranu smo bili raztrešeni na številnih naslovih (najmanj desetih), potrebovali pa smo tudi več pisarniškega prostora za menedžment ter za novoodprta delovna mesta v novih tržnih nišah (za novo linijo MEDPAC, kontejnersko službo in Ferry servis). Po številnih lokacijskih preverjanjih, odobritvi pristojnih in javnem arhitekturnem natečaju, ki je bil najbrž prvi na tem območju, smo zgradili novo upravno stavbo, v katero se je uprava podjetja iz Pirana preselila v Portorož, spomladi 1979. Še pred tem pa smo zgradili skladišče v industrijski coni v Luciji.

V tem obdobju smo zgradili tudi prvi in edini Plovbin počitniški dom. Postavili smo brunarico na Pokljuki, ki naj bi bila pomembna za pomorščake, tudi iz zdravstveno-klimatskih vidikov. Obsežno je bilo investiranje in kreditiranje stanovanjske izgradnje (na ožjem in širšem območju). Načrtno smo začeli urejati filmsko dokumentacijo za potrebe podjetja in javno predvajanje, ki je v javnosti ugodno odmevalo (scenarist in režiser Rudi Klarič, TVS). Pomembna zgodovina Splošne plovbe in širše je zabeležena na filmskih trakovih, ki so tudi v arhivih TVS.


Konec leta1978 je bila Splošna plovba s 27 ladjami (436.723 DWT), vse pod domačo zastavo, soliden in uveljavljen ladjar v linijskem poslovanju in prosti plovbi. To je bil kolektiv s skoraj 1600 zaposlenimi, od tega s številnimi doma izšolanimi ladjarskimi in drugimi pomorskimi strokovnjaki ter z utečeno in računalniško že dokaj podprto administracijo; torej z dobro osnovo za nadaljni razvoj.

V gradivu, ki je bilo napisano ob moji predaji dolžnosti glavnega direktorja (z dne 25.in 26.12.1978), sem dal številne konkretne in iskrene pisne napotke, kaj je treba glede bistvenih in/ali nujnih zadev, ob zatečenem stanju, narediti. In, če bi se jih moji nasledniki, vsaj okvirno (in vseh) držali, ne bi nikakor moglo priti do težav v katere so potem sami zašli.

Aldo Krejačič, nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož in po besedah Viljema Vouka vodja neformalne skupine Komandos. Umrl je ob koncu leta 2023. (Foto: Posnetek zaslona-Primorske novice)

3. Anonimno pismo (9.4.1978)-predpriprava za ponovni napad na vodstvo in uresničitev prevrata

Po rušenju mojega predhodnika (1972) je imel Komandos že pripravljen načrt za prevzem vodstva Splošne plovbe. Moja kandidatura za glavnega direktorja jih je nemalo presenetila, izvolitev pa jim je dobesedno prekrižala račune. Nekaj let po moji izvolitvi, nekako do sredine 1977 smo imeli v Splošni plovbi nekakšen prehoden mir in smo se lahko posvečali reševanju tekočih in razvojnih problemov. Izgledalo je, kakor da je Komandos poniknil in da ga ni več. V drugi polovici leta 1977, po vrnitvi g. A.Krejačiča iz Japonske, kjer je nadziral gradnjo japonskih ladij pa so se že začele uporabljati preverjene metode, ki so spominjale na one, pri rušenju prejšnjega glavnega direktorja.

Komandos se je sestajal po gostilnah in drugje, pridobival somišljenike in tuhtal, kako se me bodo rešili. Aprila 1978 se pojavi anonimno pismo (9 strani) z izmišljenimi obtoževanji; mene kot glavnega direktorja, ter direktorja Komercialnega in Kadrovsko-organizacijskega sektorja. Krivijo nas vsevprek; celo za zadeve, ki smo jih uspeli rešiti v korist podjetja, očitajo nam nepravilni odnos do samoupravljanja, še zlasti mlačnost pri uveljavljanju t.i. tozdovske zakonodaje, zapiranje v ozke kroge pri odločanju o investicijah, pomanjkanje razvojnega koncepta itd.,itd.

Malo čudno je bilo, da v anonimki napadajo vse počez, v investicijski skupini in drugih organih pa so z vsem soglašali. Anonimno pismo je bilo naciljano pred mojo reelekcijo (ne glede na to sem na pristojnem organu dobil veliko podporo in bil ponovno imenovan) in predlagano kandidaturo za podpredsednika Skupščine občine Piran. Še posebej pa se napad za prevrat okrepi po izkazani izgubi ob periodičnem obračunu za I.polletje leta 1978. In glede tega je resnica naslednja:

Ko sem vodil Splošno plovbo sem vedno govoril v množini, kaj smo naredili..., sedaj pa moram povedati tudi nekaj, kar sem naredil sam. Potem, ko sem dosegel znižanje cene japonskih ladij in zatem tudi znižanje carine na prejšnjo stopnjo, sem se lotil problema stimulacij na izvoz ladjarskih storitev.

Na sestanku pri takratnem zveznem sekretarju za finance sem se zavzel za izvajanje določil, ki so bila zapisana v ekonomski politiki zvezne države; da se morajo stimulacije za izvozne storitve izenačiti s stimulacijami za izvoz blaga višje stopnje obdelave. Odgovoril mi je : "Kako lahko pomagamo ladjarjem, če ste vedno pozitivni ?."

Hote ali nehote mi je s takim odgovorom dal idejo, kaj bi bilo primerno ukreniti. Ko sem se vrnil v podjetje sem o tem seznanil sodelavce in jim rekel, da če hočemo dobiti dodatne stimulacije moramo v I.poll.(1978) prikazati določeno izgubo. Obvestil sem tudi ostale ladjarje. Jugolinija-Rijeka in Jadroslobodna-Split sta s tem soglašali in sta, za to obdobje, izgubo tudi izkazali. Seveda pri njiju ni bilo Komandosa in tudi nobenih tozadevnih problemov.

Pri nas pa je Komandos samo čakal, kako se bom odločil. In takoj zatem, ko smo prikazali izgubo, je, po že predčasnem prevzemu ključnih funkcij v družbeno političnih organizacijah podjetja (in kmalu nato tudi v občinskem merilu) in samoupravnih organih uspel, da se imenuje posebna komisija za ugotavljanje vzrokov le-te. Izgube dejansko nismo imeli, ker smo jo lahko pokrili z amortizacijo, ki smo jo ustvarili v prejšnjih letih.

Tudi v končni bilanci za leto 1978 jo moji nasledniki niso prikazali. Nekdo bo morda rekel, da smo takrat izsiljevali;
jaz in prej omenjena ladjarja pa smo smatrali, da je bil to samo določen pritisk na zvezne organe, da uresničijo družbeno sprejete usmeritve. Če teh usmeritev ne bi bilo, v to ne bi nikakor mogli iti. Z veljavnostjo od 1.7.1978 so bile, zahvaljujoč prej povedanem, vsem ladjarjem davčne olajšave povečana še za 5 %.

Egon Bandelj, naslednik Alda Krejačiča na mestu direktorja Splošne plovbe Portorož. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)

4. Nekaj javnih vprašanj mojim naslednikom
Za boljšo osvetlitev nekaterih njihovih bistvenih ravnanj, želim mojim naslednikom (L.Stadini, A.Krejačiču in delno E.Bandlju) postaviti nekaj vprašanj, v upanju, da bo javnost kmalu seznanjena z njihovimi odgovori. Vprašanja sem postavil na nekoliko širšo podlago, da bi vprašanim pomagal k bolj tehtnemu premisleku, zainteresirani javnosti in pristojnim pa za širši in globlji uvid (druga plat medalje), kar naj bi jim omogočilo boljšo seznanitev z zadevo. Torej :

1.4.1. Zakaj ste se, po izsiljeni zamenjavi prejšnjega vodstva dodatno devizno zadolževali, ko pa ste imeli še odprt japonski dolg za ladje : VELENJE, KRANJ, MARIBOR, CELJE in KAMNIK ?

S takim ravnanjem ste ogrozili obstoj Splošne plovbe in tudi domače banke, ki je dala garancijo za japonske ladje in ni vpisala hipoteke, čeprav si je ob podpisu pogodbe pridržala pravico do vpisa prvorazredne hipoteke na te ladje. Do primopredaje poslov glavnega direktorja, zadnje dni leta 1978, so bile te ladje proste vseh hipotekarnih bremen. Z dodatnim deviznim zadolževanjem, po letu 1980, so tuje banke, ki so vam dajale posojila, kot hipotekarni upniki, takoj vpisale prvorazredno hipoteko na te ladje in s tem zavarovale svoje terjatve in zasedle jamstveno mesto domače banke. V primeru izrednih razmer, torej če bi se kaj zgodilo s Splošno plovbo, domača banka ne bi imela nobenega pokritja in ne bi mogla uveljaviti nobenih zahtevkov do teh ladij.

Preudaren, poslovno previden gospodar bi vložil vse napore, da se najprej odplača preostali japonski dolg, še posebno, ker se je začelo obdobje revalvacije japonskega yena. Vi pa ste ravnali povsem nasprotno.

Foto: Posnetek zaslona- Slovenske novice

1. 4.2. Zakaj ste zrušili prejšnje vodstvo, ki se je dokazalo s svojim delom in Splošno plovbo pripeljalo do ponovnega razcveta ?

Leta in leta, celo desetletja, ste mahali s karto petih japonskih ladij, novogradenj; da so predrage, da so zgrešene po tehnološki zasnovi, da so bile kupljene za yene in podobno. Ko pa smo to investicijo pripravljali in sklepali pogodbe za njih izgradnjo ste bili soglasni, da se v ta posel gre. Vi vsekakor dobro veste, da se je v času mojega mandata o vseh pomembnih investicijah vedno odločalo skupno in soglasno, z najširšim konsenzom. Predlogi za investicijske odločitve so se sprejemale v Investicijski skupini, ki so jo sestavljali: vsi direktorji sektorjev, vodji finančne službe za investicije in plansko analitskega oddelka, vsi šefi linij in proste plovbe, vsi tehnični in navtični inšpektorji ter oba inšpektorja novogradenj, eden od njiju je bil tudi g. Aldo Krejačič, ki je bil hkrati tajnik investicijske skupine, ki je bila neposredno zadolžena za celovito pripravo investicijskih predlogov.

Niti on, niti kdorkoli od drugih strokovnjakov, ki so bili zadolženi za pripravo gradiva za končno odločanje na pristojnih organih in nato izvedbo njihovih sklepov, ni imel nobene pripombe ali izrazil kakršnekoli pomisleke v zvezi s to investicijo. Niti jaz kot predsednik investicijske skupine, niti g. A.Krejačič kot tajnik le-te, nisva bila jasnovidca, da bi predvidela revalvacijo yena, saj v nasprotnem primeru ne bi šli v to investicijo.

Foto: Posnetek zaslona- Slovenske novice



Investicijski skupini je bilo dobro znano, da smo tedaj po vsem svetu in pod nujno, iskali primerne ponudbe za gradnjo nam ustreznih ladij. Potrebe za obnovo ladjevja smo imeli tako v prosti kot linijski plovbi. Ladjedelnice so bile zasedene z naročili. Ponudbe, ki so bile na voljo so bile več ali manj tipske (določene po izsledkih ladjedelniškega marketinga), kar, praviloma, izhaja iz narave ladjedelstva.

Posel z angleško ladjedelnico Sunderland, za izgradnjo štirih ladij tipa Panamax za prosto plovbo, smo po komercijalni plati tudi ocenjevali za ustrezen. Na tržišču smo že iskali možnosti za njihovo zaposlitev, saj je bilo na investicijski skupini sprejeto stališče, da se že pred podpisom naročila o izgradnji, konkretno predvidi njihova zaposlitev ali, da se celo podpišejo tozadevne pogodbe, kar je za to dejavnost (prosto plovbo), vsaj za začetno obdobje, skoraj običajno. Vendar nam je ta investicijski posel, dobesedno pred nosom, speljala Jugooceanija-Kotor, zahvaljujoč njihovi banki, ki jih je pri priči podprla in izdala garancijo. Naša banka pa je bila za spoznanje prepozna.

Iskali smo druge možnosti, da bi prišli do novih ladij. V Uradnem listu SFRJ št. 30 (13.6.1974) smo objavili razpis za gradnjo linijskih ladij v domačih ladjedelnicah. Odziva ni bilo. Timsko smo iskali naprej (Zahodna Nemčija, Holandija), proučevali številne tehnične in tehnološke podrobnosti, delali vse mogoče izračune reprodukcijske sposobnosti, jih primerjali in se končno soglasno odločili, najprej za štiri japonske ladje, tipa Mitsui Concord 18, nato pa še za peto. Naknadno smo za te ladje predvideli okrepljeno tovorno opremo, da bi lahko učinkovito opravljale tovorne manipulacije v pristaniščih, ki so bila tedaj pomanjkljivo opremljena. To možnost Splošna plovba, za zaposlitev teh ladij, še danes posebej reklamira!

Kar zadeva sklenitev pogodbe v yenih ali v drugi konvertibilni valuti je splošno uveljavljeno, da se kreditne pogodbe sklepajo v valuti države, kjer se ladje gradijo. Splošna plovba je v svoji pestri zgodovini gradila ladje v Italiji za lire, v Španiji za španske pesete, v Belgiji za belgijske franke in, če bi jih gradila v Veliki Britaniji, bi bile cene pač izražene v angleških funtih, v ZDA pa v USD. Če bi bila valuta naše prejšnje zvezne države konvertibilna, bi tedaj tudi ladje za tuje naročnike gradili za domačo valuto.

Shema, kako je bilo povezano poslovno omrežje neformalne skupine Komandos okrog podjetja Splošne plovbe Portorož. (Foto: Posnetek zaslona-24ur)

Tudi Tankerska plovidba-Zadar, ki je sočasno z nami pa tudi že prej (in še potem) gradila ladje na Japonskem ni imela zaradi pogodbe o gradnji ladij v yenih, nobenih večjih ali celo usodnih pretresov. Seveda, saj se ni posluževala modrosti vrhunskih finančnih domislic mojih naslednikov, ki so namesto preostale glavnice, celih 10.5 let odplačevali samo obresti, preostali dolg pa je ostal nedotaknjen (v dolarski protivrednosti pa je, zaradi revalvacije yena, nesorazmerno narasel). Zaradi enakega vzroka so sorazmerno naraščale tudi obresti. S takim radodarnim komitentom, ki ga ni najbrž nikdar prej niti potem imela, je morala biti japonska banka, ki je nadomestila (substituirala) preostanek dolga, izredno zadovoljna.

Kaj ni zanimivo, da so te štiri preostale ladje, še danes, po več kot 30 letih še vedno v prometu in po vaših trditvah tudi dobičkonosne. Katera od vaših, pozneje novozgrajenih ladij bo toliko časa v prometu in bo še dajala zadovoljive poslovne rezultate?

Katerega normalnega človeka bi lahko prepričali, da ste odgovorno in preudarno ravnali, če niste v prvem desetletju po mojem odhodu odplačali niti 1 (enega) samega yena preostalega japonskega dolga. Ta preostali dolg je konec leta 1978, znašal le še okrog 10.300.000.000 yenov, kar je predstavljalo protivrednost okrog 38.000.000 USD. To pomeni, da je ostalo neodplačanega le še okrog 45 % od začetne pogodbene vsote japonskega posla, ki je znašal 22.852.000.000 yenov. Torej je bilo 55 % že odplačanih oz. spravljenih pod streho. Od tega z dejanskim (od)plačilom (9.260.625.000 yenov) ter z naknadnim znižanjem pogodbene cene (3.291.375.000 yenov), ki sem jo kot glavni direktor Splošne plovbe, po dveh potovanjih na Japonsko in z utemeljitvijo nerazumnega povečanja carinskih dajatev za 140 % (od 9 na 21 oz 22 %), uspel doseči pri japonskem partnerju. Verjetno se zdaj končno le zavedate kakšno škodo ste napravili Splošni plovbi in Sloveniji !

Foto: Prava.si

1. 4.2.1.Kaj ste mislili, da se bo preostali dolg odplačal sam ?

Ali pa ste že tedaj računali, da ga bo namesto vas odplačal nekdo drugi , kar se je potem tudi dejansko zgodilo ? Že ob moji izsiljeni zamenjavi sem bil prepričan in danes sem še bolj, da bi (v notranje normalnih razmerah, torej, če bi se zaposleni in pristojni organi podjetja ukvarjali s svojim delom, ne pa sami s seboj in pod vplivom intrig Komandosa), vodil Splošno plovbo uspešno in bi rešil(i) tudi problem preostanka japonskega dolga, kakor smo tudi vse težave, ki so se v tistem obdobju pojavljale, čeprav so nekatere izgledale nerešljive. Probleme, s katerimi se pač sooča katerokoli podjetje je treba (in smo jih) sproti reševati, ne pa se za njimi skrivati ali celo z njimi samo mahati (obrekovati).

Kot vam je znano so bili tedaj (druga polovica leta 1978) že opravljeni začetni stiki za gradnjo treh ladij tipa NEPTUN v Vzhodni Nemčiji (Jugolinija-Rijeka je ugotovila, da ji te ladje tehnično povsem odgovarjajo in je svoj program uresničila. Eni ladji je dala celo ime SLOVENIJA, botra je bila Vida Tomšič), na kliring; za nujno potrebno obnovo ladjevja na naši Liniji za Zahodno Afriko. S to investicijo bi ustvarjali konvertibilni devizni priliv, se torej devizno razbremenjevali, hkrati pa pomagali slovenskemu gospodarstvu, ki je imelo obsežen izvoz na ta trg, a omejene možnosti za protidobave. Podpredsednik vzhodnonemške vlade Vogel nam je celo obljubil, da nam bodo dali še boljše pogoje, kot so jih dali Jugoliniji.

Nedvomno bi Splošno plovbo solidno razvijali naprej in ne bi bila potrebna nobena intervenca države ali drugih samaritancev. Če bi bili moji nasledniki še bolj premeteni, bi pustili, da sam poberem preostale vroče kostanje iz žerjavice in bi šli v akcijo šele potem. Oni pa, ker so vedeli za mojo upornost in vztrajnost pri reševanju problemov, saj sem vsakega, ki sem se ga lotil tudi dejansko rešil, so razmišljali povsem drugače in sicer tako, da, če bi tudi preostale probleme zadovoljivo odpravil, bi se me dosti težje rešili.

Foto: Posnetek zaslona- Politikis

1. 4.3.1 Zakaj niste leta 1989/1990, torej po več kot desetih letih od mojega odhoda iz Splošne plovbe, odkupili preostalega japonskega dolga, katerega cena se je na sekundarnem trgu, po vaši lastni razlagi, znižala na 39.000.000 USD (ker so tedaj upniki svoje terjatve na sekundarnem tržišču dajali v prodajo tudi z 80 % diskontom je bil morda dolg še nižji ?) in se je tako nominalno vrnil na vsoto, približno 38.000.000 USD, kot je približno znašal ob mojem odhodu, konec decembra 1978 ?

Po vaših trditvah sta Splošna plovba in Genshipping v letu 1989/90, na osnovi hipotekarnih kreditov na lastne ladje, najela pri tujih bankah dve posojili, v skupni vrednosti 39.000.0000 USD, za odkup vseh reprogramiranih dolgov, po diskontirani vrednosti, katere je imela Splošna plovba pri Splošni banki Koper. Iz povedanega je razvidno, da je skupni dolg v višini 90.000.000 USD, po diskontirani vrednosti prišel na 39.000.000 USD, vi pa ste ga odkupili samo 1/3 ali okrog 13.000.000 USD. Tako je ostalo še neodkupljenega dolga 26.000.000 USD, čeprav ste vzeli namenski kredit za celotni odkup, nakar ste z odkupom prenehali in ta namenski denar porabili za vaše druge potrebe. Vse doslej povedano (v tej tč.) je vaša razlaga ! Podpisani pa si postavljam naslednje vprašanje:

1. 4.3.1. Kateri preudaren gospodar bi izpustil tako, skoraj idealno priliko, ki se vam je nenadoma ponudila, zaradi začetka razpadanja bivše zvezne države ?

Taka prilika se pojavi sila redko, morda enkrat v 50 letih, saj države ne razpadajo vsak dan. Z dokončnim odplačilom bi se tudi znebili Odisejade, ki ste jo začeli po mojem odhodu, ker niste v več kot 10 (desetih) letih odplačali niti centa dolga in tako omogočili, da se je med tem, v yenih sicer enak dolg (10.300.000.000), v USD protivrednosti vrtoglavo povzpel (na okrog 90.000.000 USD). S tem v zvezi bi bili možni še dve drugačni razlagi in sicer :

a.) da ste morda preveč čakali, da bi se dolg na sekundarnem tržišču še bolj spustil, a se je zadeva potem obrnila na slabše, kar bi bilo sicer možno, a malo verjetno ?,

b.) možna pa je tudi razlaga, ki bi bila, seveda, če bi bila resnična, prava grozljivka, vendar ne tudi nemogoča. In sicer, da je, kakšen samaritanec, za vaš račun in/ali namesto vas, na sekundarnem tržišču odkupil preostali dolg v višini 26.000.000 USD in ga potem prodal slovenski državi za 75.000.000 USD. Zanimivo bi bilo vedeti, komu je država dejansko plačala ta znesek in kako je lahko prišlo do te razlike ?

Foto: Prava.si

1.4.4. Zakaj ste si na vso moč prizadevali in kmalu nato tudi ukinili FERRY SERVIS (pomorski prevoz, praviloma, naloženih tovornjakov s potniškimi kabinami za voznike teh vozil), ki ga je začelo prejšnje vodstvo ?
Ta je že začel dajati ugodnejše poslovne izide, ki bi se v kratkem bistveno izboljšali. Hkrati pa je znano, da se ta dejavnost, iz severnega Jadrana proti vzhodnemu Sredozemlju opravlja še danes, vendar je v rokah konkurence. Tedaj (1977/1978) je šlo za začetek uresničevanja sprejetih družbeno prometnih usmeritev, v smislu, takrat se je uporabljal izraz, integralnega transporta, s skupnim nastopanjem: ladjarjev, železnice, pristanišč, cestnih transporterjev, špediterjev in drugih, povezanih v transportni verigi. Torej za zametke transportno-logističnega sistema, ki danes ponovno vznikajo v takozvani vseevropski logistični sistem.

Za Splošno plovbo je bil ta servis zagotovo zametek nove redne, sodobne in po vseh pričakovanjih uspešne linije. Še posebno zato, ker so se nam na tradicionalnih relacijah, zaradi tehnološkega napredka in uvajanja novih odnosov v pomorskem transportu (UNCTAD formula 40:40:20) začele majati nekatere dotedanje poslovne pozicije. Ladjarji smo bili, vsak dan bolj, prisiljeni iskati nove možnosti in večjo raznolikost v poslovanju. Iskati smo morali nove trge in nove tehnološke načine, z večjo udeležbo domačih in/ali tranzitnih tovorov. Zemljepisni položaj Slovenije nam to enostavno narekuje, nam daje prednost, ki jo je (bilo) treba izkoristiti. Če jo ne bomo sami, jo bodo drugi v našo nepreklicno škodo. Uvajanje dejavnosti FERRY SERVIS, ki bi prav kmalu prerasla v uspešno Ferry linijo, je bil korak v pravo smer in ob pravem času. Vi pa ste jo že v kali zatrli.

In da bi bila ironija še večja, moram v zvezi s prejšnjim, povedati žalostno zgodbo, ki se je pripetila le nekaj let zatem. Sami ste (dne 9.2.1982), ko je bil glavni direktor L. Stadina, za dve leti najeli ferry ladjo, "EASY RIDER". Po petnajstih mesecih, potem, ko najbrž niste vedeli ali pa morda tudi znali, kaj početi z njo, ste jo predčasno (dne 9.5.1983) vrnili lastniku, grškemu ladjarju in mu v prazno, do izteka najemne pogodbe, plačevali najemnino še 266 koledarskih dni po 4.750 USD na dan, kar pomeni, da ste 1.263.500 USD takorekoč zmetali skozi okno. Ta ladja je bila precej časa na koprskem sidrišču in, ker je bodla v oči, verjetno tudi drugod. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen je bil poslovni izid tega najema že do predčasne vrnitve ladje lastniku. Grški ladjar, kot dober in previden gospodar, je za jamstvo dolga, v gornjem znesku, zahteval 22 zadolžnic in prvo hipoteko na ladjo KRPAN. To je bil redek in morda celo izjemen primer slabega poslovanja v tedanji naši trgovski mornarici in bi bil lahko primeren za Guinnessova knjigo negativnih rekordov, če bi ta seveda že obstojala.

1.4.5. Zakaj ste odprodali (1986/87) in to celo na kredit ladje : KIDRIČ B., KRAIGHER B., KOPER in KRPAN ?
Te ladje so bile knjigovodsko sicer že odpisane, vendar pa za eksploatacijo še primerne in, če bi jih sami še zaposlovali, bi vam vsekakor prinašale nujno potrebna sredstva za reprodukcijo. Hrvaški ladjar, ki je te ladje ugodno in celo na kredit kupil od vas, jih je še nekaj let zaposloval in z njimi dosegal zadovoljive poslovne rezultate.

Foto: Posnetek zaslona- Slovenske novice

1.4.6. Zakaj ni Splošna plovba že zdavnaj vrnila ladij v slovenski vpisnik ladij ?
Splošna plovba je že 10.10.1990, preden so šle ladje pod tujo zastavo, obvestila pristojni organ, Republiški sekretariat za promet in zveze, da obstaja nevarnost, da bi JLA zaplenila ladje, ki so vile jugoslovansko zastavo in predlagala, da se ladje izbrišejo iz našega vpisnika ter prenesejo pod tujo zastavo. Pristojni organ je ugodil predlogu Splošne plovbe. Na posebnem sestanku, ki je bil v Ljubljani (21.6.1991), je bil o tem narejen zapisnik. Še preden je bil le-ta podpisan sta moja naslednika ponovno povdarjala nevarnost JLA. In da bi ta argument izgledal še bolj prepričljiv, se je vmešal tudi njihov odvetnik, ki je rekel, da on kot Srb ve, kaj bi bili sposobni narediti njegovi sonarodnjaki.

V prej omenjenem zapisniku, v tč. 4., se je Splošna plovba obvezala, da bo v primernem času ponovno prevpisala svoje ladje v naš vpisnik ladij v Kopru. Te obveze še do danes, po 16 letih, ni izpolnila, čeprav je z mednarodnim priznanjem slovenske države, že leta 1992, prenehal glavni razlog (morebiten poseg JLA), ki ste ga navajali kot predlagatelji in je že zdavnaj nastopil čas za prevpis ladij v domači vpisnik.

Na tem sestanku sem (kot predstojnik Luške kapetanije Koper) v dobri veri predlagal, da bi bilo dobro, da bi naša domača banka, ki je dala garancijo, a ni vpisala hipotek, le-to storila. Na ta moj predlog je [g.L.Stadina] odvrnil : "Če domača banka ne ve, kaj mora ali sme narediti, jo mi ne bomo učili." Hkrati sem seznanil vse prisotne, da bom banko vseeno tozadevno obvestil. Naslednji dan sem bil pri direktorju Banke Koper V.Čoku, ki se je najprej začudil, da je njegov prijatelj L.Stadina lahko kaj takega rekel in da bo poslal nekoga, da preveri, kakšno je stanje v našem vpisniku ladij. Šele tedaj se je končno ugotovilo, da so preostale japonske ladje pa tudi devet drugih, že zahipotekirane. Čez kakšen dan pa me je iz banke poklical D.Valentič in dejal, da ne bodo nič ukrepali. Saj tudi niso mogli, ker so bile ladje (japonske novogradnje) že zahipotekirane. Še vedno pa bi lahko domača banka zahtevala vpis prve hipoteke na vse preostale (5) hipotek proste ladje. S tem, da to ni storila, je že drugič opustila možnost, vsaj delnega zavarovanja svojih terjatev.

Foto: Prava.si

1. 4.6.1. Zanimivo bi bilo vedeti s kakšnim argumentom so moji nasledniki prepričali domačo banko, da je tako ravnala ?

Če bi jaz, kot eden od podpisnikov prej omenjenega zapisnika tedaj (21.6.1991) vedel, da so japonske ladje že zahipotekirane, bi brez dvoma vztrajal, da naj do nadaljnega, vse ladje, ostanejo v našem vpisniku v Kopru. Postalo bi mi očitno, da ne gre za dejansko nevarnost morebitnega posega s strani JLA, kajti te ladje skoraj niso ali pa sploh niso več prihajale v domače luke ali pa bi jih bilo možno, v primeru dejanske grožnje, še pravočasno preusmeriti drugam. Da bi jih pa JLA lovila po svetu je bilo nerealno in praktično nemogoče.

Dejansko je šlo za pritisk tujih hipotekarnih upnikov in mojih naslednikov, da se ladje izpišejo iz našega vpisnika in prenesejo v tuji. Kar zadeva hipotekarno pravo bivše zvezne države je treba povedati, da je bilo le-to dobro urejeno, saj drugače tuji hipotekarni upniki, če bi smatrali, da v naši zakonodaji to področje ni ustrezno urejeno, ne bi, že leta 1981, vpisali hipotek v naš vpisnik v Kopru.

Glede na to, da je bila RSlovenija v rekordnem času mednarodno priznana, bi ladje prešle neposredno iz jugoslovanske pod slovensko zastavo in brez posredovanja tuje zastave. Tuji hipotekarni upniki pa tudi ne bi mogli temu oporekati, ker je bila RSlovenija, v pravnem oziru, tedaj še del kontinuitete prejšnje zvezne države.

Iz tega je jasno razvidno, da so predlagatelji vse, ki smo bili na tem sestanku, premeteno prinesli okrog s formulacijo, da se bodo ladje v primernem času vrnile v naš vpisnik, ker so zelo dobro vedeli, da hipotekarni upniki, ko se ladje enkrat izpišejo iz našega vpisnika in prepišejo v drugi, ne bodo dovolili, da se ladje vrnejo v naš vpisnik, dokler ne bodo odplačani vsi dolgovi. Ob tem se velja vprašati:

1.4.6.2. Kakšne druge posebne prednosti vidi Splošna plovba v tuji zastavi, razen teh: da država Slovenija, kot večinski lastnik nima, niti ni imela, še ko je bila Splošna plovba družbena lastnina, nobenega pravega vpogleda v delovanje Genshipping Corporation, Monrovia/Liberija in/ali pritiska na plače, zaposlovanje pomorščakov samo za določen čas in odpuščanje po mili volji vodstva ? V kolikor pa so drugi, še bolj tehtni razlogi jih obelodanite, da bo javnost seznanjena z njimi.

Upam, da se Splošna plovba ne sramuje, da bi slovenske ladje vile našo zastavo. Trditev E.Bandlja, da ni pomembna zastava temveč sedež podjetja ni sprejemljiva, kajti prav zastava določa po katerih zakonih se je treba ravnati. Katera država na svetu bi dovolila, da so njene ladje (bodisi v popolnem ali pretežnem lastništvu) pod tujo zastavo, saj bi se s tem diskreditirala, ker bi izgledalo, da se sramuje, da vijejo svojo nacionalno zastavo. Država bi morala dati tudi pogoj delnim kupcem Splošne plovbe, da morajo ladje viti slovensko zastavo. Najbrž ni treba posebej navajati, da se posledično pokažejo neštete prednosti; samo za primer, od razpoznavnosti države po svetovnih morjih in pristaniščih (potujoča in stalna ter brezplačna reklama za državo), do prednosti v kriznih razmerah (bodisi naravnih ali drugih), ki so se skozi zgodovino nemalokrat izkazale za izjemne in jih nikdar ne moremo povsem izključiti.

Prepričan sem, če bi šli na referendum ali pa vsaj v širše zastavljeno anketo, kajti referendum bi bil predrag, da bi 99.99 % vprašanih domoljubnih državljanov Slovenije bilo za to, da ladje naše trgovske mornarice vijejo slovensko zastavo, saj to ni ponos samo države, temveč tudi vsakega posameznega državljana.

Foto: Prava.si


1. 4.7. Zakaj niso (bile) delnice Splošne plovbe deponirane v ustrezni inštituciji Republike Slovenije ?
Namreč, v že prej omenjenem zapisniku (tudi v tč.4) se je Splošna plovba obvezala, da bo vse delnice, ki dokazujejo njeno 100 % lastništvo nad Genshipping Corporation Monrovia/Liberija, takoj deponirala v ustrezni inštituciji Republike Slovenije, kot jamstvo, da se bodo ladje v primernem času ponovno prevpisale v slovenski vpisnik ladij. To se doslej še ni zgodilo. Ali je morda g. Aldo Krejačič, ki javno trdi (PN št.80, od 6.4.2007, stran 18), da je imel delnice skrite pod svojo posteljo, že takrat mislil, da je to ustrezna inštitucija RSlovenije ? V istem stavku tudi trdi, da so sedaj v bančnem sefu. Dvomim, da je to res pravo mesto zanje.

1.4.8. Kaj bi bilo potrebno narediti ?
Če bi bil jaz pristojni državni organ, ker pa nisem, je to le moja pobožna želja, bi takoj zahteval :

a) da Splošna plovba izpolni obvezo, ki jo je sprejela (21.6.1991) na takratnem pristojnem državnem organu (Republiški sekretariat za promet in zveze) ter položi delnice v zares ustrezno institucijo Republike Slovenije.

b) da Splošna plovba izpolni obvezo, ki jo je sprejela (21.6.1991) na takrat pristojnem državnem organu (Republiški sekretariat za promet in zveze), da se ladje končno prevpišejo nazaj v slovenski vpisnik ladij v Kopru. In to še pred lastninjenjem, ki je prav sedaj v teku; da se končno ugotovi dejansko stanje (naredi stvarna inventura).

c) da Splošna plovba končno vrne ladje pod domačo zastavo.

d) da država zadrži večinski delež v Splošni plovbi, saj ne gre samo za izvozno storitveno dejavnost, temveč tudi za strateški pomen in pomorsko usmeritev Slovenije. Če pa se že odloči za prodajo, naj ga vsekakor proda domačim interesentom.

Ladje pod zastavami držav posebnih ugodnosti so seveda druga zgodba, predvsem v vseh ozirih špekulativna in za pomorščake kruta. Dobro, da jih skuša ščititi vsaj Mednarodni sindikat pomorščakov. Slovenija, s svojo ugodno transportno lego, razvitim pomorskim šolstvom, vso drugo prometno infrastrukturo, ki se želi (mora) povezovati v vseevropski logistični sistem, naj bi se zastavam ugodnosti, tudi zaradi verodostojnosti, izogibala. Namesto tega pa seveda uredila pogoje poslovanja nacionalnega ladjarja tako, kot kratkoročno in dolgoročno izhaja iz narave ladjarskega poslovanja in ne nazadnje, dostojanstva poklica pomorščaka.

Foto: Prava.si

5. Zaključek
Splošno plovbo sem zapustil s čistjo vestjo. Še več, z občutkom, da smo v obdobju mojega vodenja res dosti naredili. To je bilo obdobje ponovnega razvojnega razcveta Splošne plovbe, ki od tedaj ni bilo preseženo. In to je več kot 50 letna stvarna zgodovina slovenskega ladjarja nedvomno potrdila pa čeprav moji nasledniki vztrajno trdijo povsem nasprotno ! Na opravljeno delo tedanjega vodstva podjetja in celotnega kolektiva, z nekaj izjemami, sem ponosen tudi danes.

S polno odgovornostjo lahko trdim, da japonske ladje niso bile nikdar usodni problem Splošne plovbe. Res usodno pa je bilo, da se več kot 10 (deset) let sploh ni odplačevalo njihovega preostalega dolga in, da se je že takoj po letu 1980, začela Splošna plovba dodatno devizno zadolževati (za druge investicije), namesto, da bi dala absolutno prednost odplačilu starih dolgov. Usoden pa je bil tudi Komandos, kajti, če ga ne bi bilo, bi Splošna plovba ostala vseskozi eno od vidnejših ladjarskih podjetij na Jadranu, kakor sta bili in sta še danes n.pr. Tankerska plovidba -Zadar, ki je sočasno z nami gradila ladje na Japonskem in v yenih in Atlantska plovidba-Dubrovnik, ki je, naj mimogrede poudarim, že vrnila vse svoje ladje pod nacionalno zastavo. In ne bi bilo treba čakati 50 let na trenutno visoki vozarinski val na svetovnem pomorskem tržišču.

Ves ta čas pa sem le gojil, res da šibka in morda naivna upanja, da se mi bo kdo od mojih naslednikov, končno enkrat le opravičil. Kakor se mi je, kmalu po mojem prihodu na GZS (Gospodarsko zbornico Slovenije), tedanji predsednik Andrej Verbič, ki je, ko so ga vprašali, zakaj so dopustili, da sem moral iti iz Splošne plovbe, javno priznal, da je bila to velika napaka in škoda za Splošno plovbo in Slovenijo. Rekel mi je tudi, da če reflektiram na kakšno tako mesto kot sem ga imel v Splošni plovbi, da so mi vrata v Sloveniji odprta. Zahvalil sem se in mu odgovoril, da bi v Splošni plovbi lahko še marsikaj naredil, da pa nisem univerzalec za vse in povsod. Osebno sem bil presenečen, ko je premogel toliko poguma in človeškega dostojanstva, da je to priznal, kajti ljudem na visokih položajih to ni ravno lastno.

Glede mojih naslednikov pa sem ponovno ugotovil, da od njih ni mogoče pričakovati tako velikih dejanj. Osebno verjamem v moč prirodnih zakonov, ki dolgoročno, na tak ali drugačen način, izravnajo vse račune; tudi podle in umazane.

In končno, upam, da bodo pristojni organi, še pred dokončanjem sedanjega postopka lastninjenja, ukrenili vse potrebno, da bodo slovenske ladje prišle v naš vpisnik ladij v Kopru in pod slovensko zastavo.
Avtor: Viljem Vouk, nekdanji glavni direktor Splošne plovbe (1972-1978), nekdanji svetovalec za ekonomske odnose s tujino pri Izvršilnem odboru GZS (1979-1982), nekdanji predstojnik Luške kapitanije Koper (1983-1993).

Besedilo je objavljeno bilo v časniku Finance dne 7.6.2007.

Besedilo uredil s komentarjem Luka Perš



Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 14. Jun 2025 at 10:37

543 ogledov

[Ekskluzivno] DOKUMENTI ZEMLJIŠKE KNJIGE!! Zadeva Glem: Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage?"
V raziskovalnem mediju #Prava smo pred meseci predstavili trilogijo o čudnem in po našem mnenju spornem nakupu stolpa v Glemu. V člankih novinarja Domovine, Nenada Glücksa, se je dodatno razkrilo, da je kot nova zastopnica švicarske družbe Fair Wage v Sloveniji zapisana Urška Zajc, soproga Luke Zajca, sorodnika in dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina, predsednika UEFA.Foto: Prava.siV člankih z naslovi Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da Čeferinu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE!????, ???Zasebni biznis??? akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Starmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče? in Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu?, smo predstavili ozadje mreže Fair Wage in oseb, ki jo sestavljajo.Uporabnica Fajonka je na omrežju X razkrila, da je Maja Markežič (roj. Celin) – danes vodja kadrov v SB Izola – v preteklosti delovala v Fair Wage. Njena sestra Mira Celin dela pri ILO v Ženevi in je partnerica Daniela Vaughana Whiteheada, soustanovitelja Fair Wage.Foto: Prava.siNaši viri opozarjajo: Glem ni posel Fair Wage, temveč omrežja Čeferinovih bližnjih. Ob tem ne smemo pozabiti, da zelo verjetno predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in podžupan Mestne občine Koper domnevno varuje status mirovanja odvetniškega statusa Aleksandra Čeferina na zelo sporen način. Po mnenju novinarja Domovine Glücksa in kar smo mi ugotovili v članku z naslovom Sodba Sodišča EU razkriva: Aleksander Čeferin ??nezakonito!?? prejema milijone evrov iz lastništva odvetniške pisarne!???, da zadeva močno diši po nezakonitosti. Zato nas ne čudijo naše ugotovitve v zadevi Glem. Čas je, da se vrnemo na začetek zgodbe.Arhitekt Viljem Šantavec, lastnik podjetja Adria Domus, ki je bil po našem mnenju prisiljen prodati stolp v Glemu mestni občini Koper. (Foto: Posnetek zaslona-Archicons team)Ali je podjetje Adria Domus v lasti arhitekta Viljama Šantavca bil žrtev neformalne organizirane "kriminalne" skupine na področju pravosodja, prava, upravnih postopkov in poznavanje pridobitev zemljišč na podlagi vpisanih hipotek na zemljišča?V osrčju zgodbe o zemljišču Glem v Kopru se skriva tiha, a skrajno natančna operacija, ki je podjetje Adria Domus d.o.o., last arhitekta Viljama Šantovca, v manj kot desetih letih pripeljala od nepremičninskega nosilca strateških zemljišč v Glemu do popolne likvidacije.Prek sistematičnih vpisov hipotek, izvršb, upravnih zaustavitev projektov in naposled stečaja, se razkriva sum, da ni šlo za navadni tržni kolaps, temveč za namerno izvedeno operacijo finančnega izčrpanja.Ta operacija ima vse značilnosti t.i. organizirane neformalne mreže: skupine posameznikov, ki razpolagajo s strokovnim znanjem prava, bančništva, uprave in stečajnih mehanizmov ter ga uporabijo za prikrito razlastitev.Podjetje Adria Domus je bilo v letu 2011 še vedno lastnik večih parcel v območju Glem. To so bile ključne točke dostopa do obzidja, stolpa in notranjega kompleksa. Prvi znaki napada so se pokazali v obliki izvršbe, vpisane 7. novembra 2011, zoper podjetje, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opravilna številka VL 100766/2011.Zanimivo je, da izvršba ni bila sprožena na lokalnem sodišču v Kopru, temveč iz Ljubljane, kar pomeni, da je bil upnik zmožen posredovati od zunaj in hitro zagotoviti pravno bremenitev zemljišča. Ta zaznamba je ostala vpisana več kot štiri leta. To pomeni, da je bila nepremičnina več let "streljačina", kar je bilo dovolj, da so se nanjo nanizali še drugi.Temu je sledila kaskada. Med leti 2012 in 2016 je bilo v zemljiški knjigi vpisanih več kot 15 različnih hipotek in izvršb. Nekatere so bile v visoki vrednosti, kot tista banke Intesa Sanpaolo d.d. v višini 2.200.000 €, kar je bila klasična hipotekarna garancija. A še bolj sumljive so bile hipotekarne zaznambe z nižjimi zneski v korist fizičnih oseb in manjših podjetij: Serving d.o.o. (11.489 €), Iris d.o.o. (6.720 €), Branka Skrt (6.702 €), Adrijano Rustja (3.200 €), Zulkarnejn Murtezić (59.000 €), Siniša Mičović (11.300 €), pa tudi zaznambe v korist subjektov iz Ljubljane. Tak vzorec ni naključen.V sodni praksi in praksi stečajnih upraviteljev velja, da se podjetja v lasti zaželenih zemljišč pogosto bremeni z nizkimi, a številnimi terjatvami, saj s tem lastniku zmanjšujejo sposobnost upravljanja in pospešijo pogoje za stečaj.Finančna analiza podjetja v istem obdobju (na podlagi bilanc, ki jih objavljajo eBonitete) razkrije identično zgodbo. Podjetje po letu 2012 ni imelo več prihodkov. Kapital je bil v štiri letih iz pozitivnih 533.000 € izničen v −233.000 €.Foto: Posnetek zaslona- e-boniteteObveznosti do upnikov so znašale več kot 1,4 milijona evrov. Podjetje ni iskalo reprograma, ni prodajalo premoženja, niti ni zaprosilo za investicijsko pomoč. Vse to pomeni, da je bilo podjetje že v letih pred stečajem izločeno iz realne poslovne možnosti.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteZato nas niti ne čudi, da je bil zaradi vseh poslovnih težav, je nekdo moral sistematično prepričati Šantavca, da se je zaradi vseh težav v podjetju odločil, da bo objekt prodal Mestni občini Koper. Ampak kot je že takrat povedal Šantavec, je občina na svoje obljube pozabila.Foto: Posnetek zaslona- E-boniteteOb vseh podatkih, ki smo jih nanizali v članku sploh ne čudi, da je nekdo od zunaj zelo odlično koordinaral vse ključne akterje v tej zgodbi, da je prišel do dragocenih zemljišč v lasti Šantavca v Glemu.Foto: Posnetek zaslona-E-boniteteStečaj podjetja je bil vpisan v zemljiško knjigo 18. aprila 2017, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1333/2017. V istem dnevu je bila izbrisana lastninska pravica podjetja Adria Domus, nepremičnina pa je prešla v last Mestne občine Koper. Občina je nato po dveh letih to isto nepremičnino prodala švicarski družbi Fair Wage SA.V tem času so bile iz zemljiške knjige izbrisane vse hipoteke, vključno z milijonsko v korist banke. Ni znano, pod kakšnimi pogoji, saj cenitve niso bile javno objavljene, prav tako ni znanih podatkov o prodajnem postopku.Katarske meje zemljišč v Glemu, ki sedaj pripadajo švicarski globalistični organizaciji Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Zanimivo je, da se podoben vzorec bremenitev, zaznamb in končnega prehoda v last Fair Wage pojavi tudi pri sosednjih parcelah, ki so bile v lasti oseb, povezanih z Šantovcem. Skupna značilnost teh parcel (3084, 321/50, 2932, 2934/1) je, da so bile v letih 2017–2021 predmet stečajnih ali upravnih razlastitev, vmes vpisane na Mestno občino Koper, in na koncu prepisane na Fair Wage SA. Tudi tukaj se pojavlja vrsta istih hipotekarnih upnikov, nekateri celo z identičnimi zneski, kar dodatno potrjuje vzorec.Podoben pritisk se je v zadnjih letih začel kazati tudi pri podjetju Alfa Ars plus d.o.o., ki je želelo na območju Glem razviti dopolnilne objekte in storitvene površine. Upravna enota Koper, pod vodstvom Nataše Likar, je večkrat zavrnila zahteve za izločitev cest iz javnega dobra, četudi je bilo evidentirano, da ostala okoliška zemljišča niso v lasti občine – temveč v lasti družbe Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaMedtem ko je občina pasivno sodelovala pri razlastitvi Adria Domus, aktivno zavira projekte podjetij, ki želijo uveljaviti gradbene načrte na mejnih zemljiščih, ki očitno motijo dolgoročni načrt Fair Wage.Po zakonu o finančnem poslovanju (ZFPPIPP) je stečaj dopusten, če je dolžnik trajno nelikviden. A pravna stroka opozarja, da morajo biti pri takem postopku upoštevani vsi ekonomski elementi: če ima podjetje premoženje, mora imeti možnost njegovega trženja. V tem primeru do tega ni prišlo. Še več, občina, ki je postala lastnica po stečaju, bi morala po Zakonu o stvarnem premoženju občin (ZSPDSLS-1) izvesti javni poziv, oceno vrednosti in omogočiti konkurenco. A tega ni bilo.Sodna praksa Vrhovnega sodišča (III Ips 72/2012) opozarja, da tudi formalno zakonit postopek, če je namenjen pridobitvi koristi na račun drugega, lahko pomeni zlorabo prava. Vse razpoložljive informacije kažejo na tak primer. Majhne terjatve, geografsko oddaljeni upniki, ponavljajoči se zneski, pasivnost dolžnika, tiha vloga občine, ki se pojavi kot prevzemnik zemljišč in hkrati prodajalec tujcem, vse to so znaki, da je bila tu vzpostavljena operacija, katere namen ni bil zgolj poravnava dolgov, temveč pridobitev strateških nepremičnin z minimalnimi stroški.Fotografije zemljišč sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage. (Foto: Bralec Prava.si)Analitični vzorec hipotekarnih vpisov kot dokaz sistemske razgradnjeČe natančno primerjamo vseh šest zgodovinskih izpiskov parcel, ki so bile neposredno ali posredno v lasti Adria Domus in povezanih fizičnih oseb, ugotovimo:Na vseh parcelah se ponavljajo ista imena upnikov, z istimi ali skoraj identičnimi zneski. Na večini parcel so bile hipoteke in izvršbe vpisane v zelo kratkih časovnih presledkih – običajno v razponu nekaj mesecev do enega leta. Vse zaznambe so bile pred prenosom na občino izbrisane, kar pomeni, da so bile obravnavane kot „čiščenje bremen“ pred pripravo prenosa. Vrstni red vpisov in izbrisov kaže na jasen vzorec. Najprej vpis, potem vel zaznam, izbris in na koncu prenos.Občina Mestna občina Koper je izbrisala vse hipoteke na zemljiščih. Primer iz enega izmed zgodovinskih izpisov zemljišč iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si)To je klasičen pravno-finančni vzorec, ki ga prepoznavajo tudi v praksi Komisije za preprečevanje korupcije – uporablja se, kadar obstaja sum usklajenega delovanja v škodo dolžnika z namenom pridobitve strateške nepremičnine.Zato ima ta zgodba mnogo večjo težo. Gre za sum, da je bil slovenski pravni sistem uporabljen kot orodje za organizirano razlastitev podjetnika. Da je skupina oseb, povezanih z različnimi funkcijami (pravna, upravna, finančna), delovala usklajeno z namenom pridobitve koristi za tuji kapital. In da je bil Šantovec s podjetjem Adria Domus zgolj prva žetev tega mehanizma.Primer enega izmed upnikov opisan v enem izmed zgodovinskih izpisov iz zemljiške knjige ene od zemljišč v zadevi Glem. (Foto: Bralec Prava.si)Potrebna je neodvisna revizija vseh hipotek, sklepov, izvršb in postopkov. Vsako terjatev je treba preiskati: kdo je upnik, s kom je povezan, kakšen je bil vrstni red vpisov, kakšen je bil izkupiček za dolžnika in kdo je bil končni koristnik. Samo tako bo mogoče ugotoviti, ali je bil Glem resnično prodan na trgu, ali pa odvzet s pravoformnim, a ciljno zlorabnim mehanizmom, ki je izigraval duha pravne države.Zato je to zgodba, ki presega Glem. Je zgodba o tem, kako se v Sloveniji lahko v tišini odvije organiziran napad na podjetje, ki poseduje strateško zemljišče. In kako lahko sistem, ki bi moral varovati interese pravičnosti, deluje kot orodje za prenos lastnine iz domačih v roke neznanih tujih mrež. Časa za molk ni več.To, kar je bilo sprva predstavljeno kot povsem običajen prehod lastništva, je s pomočjo analiz zemljiških knjig, upravnih odločb in finančnih izkazov dobilo obrise operacije. Zato bo prihodnje preiskovanje še posebej pomembno – za razjasnitev vloge posameznih akterjev in njihovih povezav v tej verigi dogodkov.Zgodovinski izpisi iz zemljiške knjige o šestih zemljiščih, ki so sedaj v lasti švicarske globalistične organizacije Fair Wage: 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758)Zgodovinski izpis zemljišča Katarska občina 2623 BORŠT 321/40 (ID 6899758). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče Katarska občina 2623 BORŠT 321/8 (ID 3083690). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2932 (ID 44264781). (Foto: Posnetek zaslona-Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige zemljišča 2623 BORŠT parcela 2934/1 (ID 6215874). (Foto: Bralec Prava.si)2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223)Zgodovinski izpis zemljišča 2623 BORŠT parcela 3084 (ID 188223) iz zemljiške knjige. (Foto: Bralec Prava.si) 2623 BORŠT Parcela 3087/1 ( ID 573670)Zgodovinski izpis iz zemljiške knjige za zemljišče 2623 BORŠT parcela 3087/1 (ID 573670). (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

Thu, 12. Jun 2025 at 15:14

1448 ogledov

EKSKLUZIVNO: Razkrivamo večmilijonski posel Cosylaba z Rusijo v času sankcij in molk slovenske vlade! Kje je SOVA????
V spletnem mediju Forbes smo pred dnevi prebrali novico z naslovom »Slovenski podjetnik leta je znanstvenik z dušo podjetnika«. Tako so razkrili, da je bil na 10. kongresu podjetništva za podjetnika leta izbran ustanovitelj in direktor podjetja Cosylab, Mark Pleško.Dr. Marko Pleško, ustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Cosylab. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Kongres je Pleška, ki je Cosylab ustanovil leta 2001, opisal kot »znanstvenika z dušo podjetnika, ki s podjetjem Cosylab piše prihodnost svetovne medicine. Njegova vizija presega meje laboratorijev in držav. Rešuje življenja in dokazuje, da lahko tudi iz majhne Slovenije vodimo velike preboje človeštva,« so zapisali v sporočilu za javnost.Sporna pogodba oziroma ponudba med slovenskim podjetjem Cosylab in ruskim inštitutom Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS. (Foto: Posnetek zaslona- bralec Prava.si)Vendar v našem uredništvu že vsaj dobro leto posredujemo sporno dokumentacijo o podjetju Cosylab, iz katere je mogoče sklepati, da je podjetje prejelo določena sredstva z ruskih znanstvenih inštitutov, ki se predstavljajo kot neodvisne civilnodružbene organizacije, a so financirane s strani ruskih davkoplačevalcev.Kot kažejo naše ugotovitve, je do določenih pogodb prišlo že po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega vojaškega napada na Ukrajino.Morebiti smo na sledi enemu hujših mednarodnih-notranjih škandalov sedanje vlade pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Dejstva, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju članka in ki so podprta z dokumentacijo, bi morala po objavi tega članka sprožiti urgentno reakcijo Slovenske obveščevalno-varnostne agencije in sprožiti preverjanje denarnih tokov podjetja Cosylab z njihovimi poslovnimi deležniki s strani Urada za preprečevanje pranja denarja.Del politične odgovornosti za trenutno stanje, v katerem lahko podjetje z občutljivimi povezavami do ruskega državnega kapitala nemoteno deluje, nosi tudi vlada dr. Roberta Goloba.Službe, ki bi morale takšna tveganja zaznati in nasloviti – kot sta Urad za preprečevanje pranja denarja in Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (SOVA) – niso ukrepale, čeprav so bile javno opozorjene na sporne elemente poslovanja podjetja Cosylab. Kot vse kaže, je slovenska država, kljub množici opozoril o obvozu sankcijskih pravil in tveganju prenosa občutljive tehnologije v Rusijo, odpovedala pri osnovni dolžnosti zaščite nacionalne in evropske varnosti.Alarmantni finančni podatki podjetja Cosylab!???V tem kontekstu je treba omeniti tudi vlogo določenih predstavnikov stranke Socialnih demokratov (SD), ki že vrsto let tvorijo gospodarsko-politični ustroj v slovenskem državnem in paradržavnem gospodarstvu. Med njimi izstopa Sandi Češko, dolgoletni vplivni akter gospodarskega krila SD, ki je od leta 2021 tudi nadzornik podjetja Cosylab.Njegovo dolgoletno poslovno ozadje v podjetju Studio Moderna je sicer znano, a zdaj se njegovo ime znova pojavlja v povezavi s podjetjem, ki sprejema milijonske avanse iz ruskega državnega proračuna. Samo pogodba z BINP predvideva vnaprejšnje plačilo v višini 1.207.950 dolarjev – neposredno ob podpisu pogodbe. Češko je kot nadzornik dolžan poznati ključne projekte in tveganja podjetja – še posebej kadar vključujejo države pod sankcijskim režimom. Kot boste videli, leta 2023 pa je Češko postal tudi član uprave podjetja Cosylab.Sandi Češko. (Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv in bralec Prava.si)Finančni izkazi Cosylaba za poslovno leto 2022/2023 pa razkrivajo še bolj zaskrbljujočo sliko. Kapital podjetja se je v enem letu znižal za več kot 6 milijonov evrov – iz 17,4 mio na 11,2 mio evrov.Drastičen porast kratkoročnih finančnih obveznosti in alarmantni kazalnik finančnega vzvoda – kar 123 %. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Tukaj lahko opazite, da je več kot 65 % prihodkov podjetja Cosylab izven EU, kar lahko podpira domnevo o občutni izpostavljenosti podjetja nerazkritim trgom (vključno z Rusijo). (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Podjetje je leto 2023 zaključilo z izgubo v višini kar 5.887.025 evrov, kar pomeni dramatičen obrat od skoraj 3 milijonskega dobička leto prej. Kratkoročne finančne obveznosti so zrasle s 1,13 mio na več kot 4,34 mio evrov – med drugim zaradi 4,5 milijona evrov posojila, ki je bilo zaradi kršitve pogodbenih določb v celoti preknjiženo med kratkoročne obveznosti.Slabitev naložbe v Advanced Oncotherapy za več kot 2,9 milijona EUR – v enem letu skoraj v celoti izničena. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Posebej izstopajo tudi slabitve finančnih naložb, ki so v letu 2023 dosegle 6,6 milijona evrov – več kot dvakrat več kot leto prej. Gre za popolne odpise investicij v odvisne družbe na Kitajskem, Japonskem in v Ukrajini, kar pomeni 100 % izgubo vrednosti teh naložb.Posojilo je bilo zaradi kršitve pogojev v celoti preknjiženo kot kratkoročna obveznost, kar kaže na finančno nestabilnost. (Foto: Posnetek zaslona- Poslovno poročilo 2022-2023, bralec Prava.si)Kazalnik finančnega vzvoda se je zvišal na alarmantnih 123 %, kar pomeni, da podjetje več dolguje kot ima lastnega kapitala – to presega vse razumske meje zdravega finančnega poslovanja. Nenazadnje se je znesek zabilančnih sredstev povečal s 2 na 5,4 milijona evrov, kar odpira vprašanja o potencialno prikritih obveznostih ali prihodnjih tveganjih.V tabeli je jasno vidno, da so bile vrednosti podjetij, v katerih Cosylab sodeluje (Ukrajina, Japonska, Kitajska), popolnoma razvrednotene. (Foto: Poslovno poročilo Cosylab 2022-2023, bralec Prava.si)Ob tem se pojavlja tudi vprašanje vloge zunanjepolitičnega vodstva v trenutku, ko je Cosylab sklenil pogodbo z ruskim BINP.Celotni prikaz finančnih kazalcev podjetja Cosylab med letoma 2020 in 2023 pa ponuja še dodatno dimenzijo suma. V letu 2021 je Cosylab ustvaril skoraj 3 milijone evrov dobička, v letu 2022 pa nenadoma zdrsnil v skoraj 6 milijonsko izgubo (–5.887.025 €). Kapital je v enem letu padel s 17,3 milijona na 11,2 milijona evrov. Kazalnik donosnosti kapitala (ROE) je z +18,63 % strmoglavil na –41,24 %. Leta 2023 se stanje sicer navidezno popravi, izguba se zmanjša, a število zaposlenih upade, kar sproža sum, da so bili poslovni kazalniki umetno stabilizirani s pomočjo prilivov neznanega izvora.Poslovni podatki podjetja Cosylab v letih 2020-2023. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Ti podatki potrjujejo, da Cosylab ni bil v običajni poslovni cikličnosti, temveč v razmerju z zunanjimi vplivi – tako finančnimi kot političnimi. Ob dejstvu, da je v tem obdobju podjetje zaprlo ukrajinsko podružnico, utrpelo popolne odpise v Aziji, hkrati pa okrepilo ruske povezave, vse kaže na poslovno politiko, ki jo je treba nemudoma preveriti skozi finančne in varnostne institucije države.Ali bi morala leteti Tanja Fajon in Boštjan Poklukar, ker sta soodgovorna za podelitev slovenskega državljanstva spornemu ruskemu državljanu Jevgeniju Mailovu???Po preverljivih časovnicah je bila septembra 2022 slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, takrat še predsednica Socialnih demokratov. Čeprav ni dokazov o neposredni vlogi ministrstva v tem primeru, je relevantno vprašanje, ali je postopek, v katerem je ruski državljan Jevgenij Mailov – prokurist Cosylaba – pridobil slovensko državljanstvo, potekal v skladu z zakonodajo, ali je šlo za postopek s političnim ali diplomatskim posredovanjem.Pri tem pa je ključna še ena podrobnost: iz uradnega izpisa iz poslovnega registra AJPES izhaja, da je pravilen zapis njegovega imena Evgenij Majlov (ne Jevgenij Mailov, kot se je pogosto uporabljalo). Gre za uradno ime, ki je zabeleženo v slovenski evidenci. Neskladje v zapisih osebnega imena – zlasti če je bilo uporabljeno v postopku pridobitve državljanstva – bi lahko pomenilo nepopolnost identifikacije in posledično nezakonitost postopka, če uradne službe niso natančno preverile identitete glede na izvorne listine.Gre torej za vprašanje, ki presega formalno odgovornost in postaja zadeva nacionalne varnosti. Po dostopnem dokumentu iz notranjega ministrstva, ki je bil sestavljen kot del odločbe o podelitvi državljanstva, je razvidno, da je bil postopek izveden na podlagi 12. člena Zakona o državljanstvu RS, ki omogoča naturalizacijo tujca, če obstajajo »posebne koristi za državo«.Dokument ministrstva za notranje zadeve, kako je ruski državljan Evgenli Mailov pridobil slovensko državljanstvo. (Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.si)Toda ob upoštevanju trenutnega geopolitičnega konteksta, ruskega izvora osebe, njegove funkcije v podjetju z neposrednimi ruskimi posli ter dejstva, da so evropske institucije v istem obdobju okrepile sankcije proti ruskim povezavam, je vprašanje utemeljenosti dodelitve državljanstva izjemno občutljivo. Še posebej ker iz obrazložitve postopka ni razvidno, ali so bili vključeni organi za nacionalno varnost, ali je bila oseba preverjena v okviru mednarodnih varnostnih mehanizmov, in ali so bili ustrezno preverjeni njegovi poslovni interesi v Rusiji.Prav tako ni jasno, ali je bila obravnavana možnost, da bi podelitev državljanstva lahko predstavljala posredno legitimacijo ruskega gospodarskega vpliva v Sloveniji. Ker je Mailov oseba, ki v podjetju Cosylab neposredno usmerja projekte z Rusijo, podpisuje pogodbe in upravlja operacije, je utemeljeno pričakovati, da bodo SOVA, Urad za nadzor pranja denarja in pristojna ministrstva takoj preverila postopek pridobitve državljanstva, tokove kapitala in povezave s sankcioniranimi sektorji.V primeru Evgenija Majlova namreč ne gre za kateregakoli tujega strokovnjaka, temveč za osebo, ki je v slovenskem podjetju neposredno sodelovala pri realizaciji večmilijonske pogodbe z ruskim državnim inštitutom v času veljavnih sankcij. Če so bila ob podelitvi državljanstva podana zagotovila o »posebnih koristih za državo«, je nujno vprašati: ali je bila ta korist ocenjena izključno z vidika poslovnih interesov podjetja Cosylab, ali so bile upoštevane tudi varnostne in zunanjepolitične posledice?Če ne, potem odločitev Ministrstva za notranje zadeve – vključno s pomanjkljivo varnostno presojo – predstavlja resno institucionalno napako, katere posledice bi lahko vplivale na zaupanje v slovenski migracijski in državljanski sistem. Vse to še toliko bolj kliče po parlamentarnem nadzoru nad postopki, v katerih so bili v času vlade Roberta Goloba podeljeni državljanski statusi tujim državljanom iz visokorizičnih geopolitičnih okolij.Na tej točki se odpirata tudi vprašanji politične odgovornosti dveh ključnih ministrov. Prvič, zunanje ministrice Tanje Fajon, ki je v času podpisovanja pogodbe med Cosylab in Budkerjevim inštitutom vodila resor, odgovoren za usklajevanje zunanje politike s sankcijami EU proti Rusiji.Jevgenij Majlov ali pa je njegovo resnično ime Evgenli Mailov, kot je razkrito iz dokumenta MNZ o dodelitvi slovenskega državljanstva. (Foto: Posnetek zaslona- Cosylab)Del dokumenta MNZ, ki razkriva resnično ime Jevgenija Majlova. (Foto: Dokument MNZ, bralec Prava.si)Glede na to, da gre za pogodbo, v kateri je bilo že ob podpisu predvideno plačilo več kot 1,2 milijona dolarjev iz ruskega proračuna slovenskemu podjetju za strateški tehnološki projekt, se postavlja vprašanje, ali je ministrstvo za zunanje zadeve zadostno nadzorovalo spoštovanje sankcij in ali je obvestilo ustrezne institucije. Po Zakonu o zunanjih zadevah (ZZZ-1), 6. člen, bi moralo MZZ zagotoviti usklajenost z evropskimi zavezami in nacionalno varnostjo.Drugič, notranjega ministra Boštjana Poklukarja, saj je Ministrstvo za notranje zadeve neposredno odgovorno za izvedbo postopka pridobitve državljanstva. Po 12. členu Zakona o državljanstvu RS (ZDRS) mora biti ob dodelitvi državljanstva tujcem iz tretjih držav – zlasti tistim, ki prihajajo iz sankcioniranih okolij – izvedena varnostna presoja in pridobljena ocena posebne koristi za državo.Spletna stran ruskega inštituta, ki je financiran v celoti s strani ruskih davkoplačevalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Inštitut za jedrsko fiziko G. I. Budkerja SB RAS)Če varnostni organi (kot je SOVA) v postopek niso bili vključeni ali če ni bila opravljena poglobljena analiza osebnih, poslovnih in političnih povezav prosilca, potem obstaja utemeljen dvom o zakonitosti in varnostni ustreznosti takšne odločitve. V takem primeru gre za institucionalni spodrsljaj, ki lahko vpliva na zaupanje v slovenski državljanski in migracijski sistem.Zato je naloga parlamenta, da nemudoma sproži nadzorne postopke, vključno s sklicem sej Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (KNOVS) in obravnavo v pristojnih odborih Državnega zbora.Luka Perš

Thu, 12. Jun 2025 at 08:29

301 ogledov

Tadej Pogačar v novi kampanji za Jano – Začuti svoj jaz
V času, ko pristnost pogosto zasenčijo filtrirani prikazi in zunanja pričakovanja, Jana v novi kampanji z najboljšim svetovnim kolesarjem Tadejem Pogačarjem prinaša močno in globoko človeško sporočilo – Začuti svoj jaz. V središču kampanje je zgodba o človeku, ki je kljub svetovni slavi in športnim rekordom ostal povsem zvest samemu sebi. In to je res redkost, vredna občudovanja.Slovenec Tadej Pogačar ni le najboljši kolesar na svetu, temveč tudi simbol moči, doslednosti in predanosti. S kampanjo Jana poudarja, da največji uspeh ni le tisti na zmagovalnem odru, temveč tisti, ki prihaja od znotraj – kadar veš, kdo si, in živiš skladno s tem.Foto: Voda JanaOglas, med drugim posnet tudi v Pogačarjevi rojstni Komendi in na cesti proti Krvavcu, simbolično sledi poti, ki ni vedno ravna in predvidljiva. V le enem dnevu snemanja so se izmenjali vsi štirje letni časi – od sončnega jutra do zasneženega popoldneva.Spremenljive vremenske razmere so dodatno obogatile produkcijo in spomnile, da prave zgodbe nastanejo ravno takrat, ko nimamo vsega pod nadzorom.Foto: Voda JanaRežiser Rino Barbir in direktor fotografije Damjan Radovanović sta z intimnim in čustvenim pripovednim in vizualnim jezikom prikazala zgodbo dečka, ki v Tadeju vidi vzornika.To je Jaka, devetletni ljubitelj kolesarstva z velikimi sanjami. Njegovo sodelovanje v kampanji ni bilo igrano, temveč res pristno, saj je pred snemanjem treniral s kolesom iz Pogačarjevega kluba. Jaka je bil navdušen, njegova iskrena reakcija pa lepo zaokrožuje sporočilo kampanje – najti navdih v tistih, ki ostajajo zvesti sebi.Foto: Voda JanaFotografije iz zakulisja, ki jih je posnel uradni fotograf Tadeja Pogačarja Alen Milavec, razkrivajo vzdušje, ki ga ni mogoče režirati: sinergijo ekipe, močno sporočilo in prisotnost iskrenih čustev.Produkcijo podpisuje zagrebška produkcijska hiša Komakino, s producentkama Tino Fras in Katarino Bobić, ki sta uspešno usklajevali zahtevno snemanje sredi Pogačarjeve tekmovalne sezone.Začuti svoj jaz ni le slogan, temveč poziv k notranjemu poslušanju, povezovanju s svojim bistvom in življenju, ki je skladno z osebnimi vrednotami. Jana s kampanjo Začuti svoj jaz dokazuje, da blagovna znamka lahko komunicira več kot le izdelek – lahko izraža vrednote, stališča in pogled na svet. Namesto da vsiljuje sporočila, nas opominja na poglavitno – pomembno je ostati zvest sebi.Foto: Voda JanaZ več kot 7000 let starim izvirom Jana ostaja dosledna svoji naravni čistosti – kot voda in kot blagovna znamka. Nova kampanja vabi k trenutku upočasnitve in vrnitvi k preprostosti, da bi se spet lahko povezali sami s seboj. V svetu, ki od nas pogosto zahteva, da smo nekaj drugega, nas Jana in kolesar Tadej Pogačar opominjata, da je največja zmaga prav to – ostati zvest sebi.Celotni kratki filmček si lahko ogledate TUKAJ.Luka Perš

Tue, 10. Jun 2025 at 20:07

1092 ogledov

Ali se bodo politične elite, ljudstvo uprle EKONOMIJI, ki ju predstavljata Aleksander Čeferin in Borut Jamnik?
Slovenija vstopa v odločilno obdobje pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami . Čeprav se je doslej večina tako imenovanih "novih obrazov" na levici zvrstila kot politične enodnevnice, trenutna koalicija pod vodstvom Roberta Goloba kaže znake, da bi lahko preživela celoten mandat. Tudi zato, ker mora uresničiti enega svojih neizrečenih, a jasno zaznanih ciljev akterjev tranzicijske levice – zagotoviti si dolgoročni vpliv na Ustavno sodišče, s čimer bi obvladala pravne mehanizme odločanja v državi.Spomnimo se izjave Jasne Murgelj, nekdanje poslanke SMC in danes predsednice mariborskega okrožnega sodišča, ki je že leta 2017 javno omenila potrebo po »prevzemu Ustavnega sodišča«. V tej luči ni presenetljivo, da premier Golob samozavestno napoveduje, da bo "še najmanj pet let predsednik vlade", hkrati pa vztraja, da "tega filma ne bo nihče videl", češ da bi sam odstopil.Foto: Posnetek zaslona- PravaToda v ozadju delovanja te vlade in celotnega političnega prostora se bije veliko pomembnejša bitka — tiha vojna za nadzor nad ključnimi gospodarskimi in pravosodnimi institucijami, v kateri imata osrednjo vlogo dve neformalni omrežji, ki ju poosebljata Aleksander Čeferin in Borut Jamnik.Aleksander Čeferin, dolgoletni odvetnik in od leta 2016 predsednik UEFA, je vse bolj izpostavljen kot figurativni vodja novega vplivnega omrežja, ki prepleta šport, pravo, gradbeništvo in medije. Njegove povezave z odvetnikom Janezom Starmanom, predsednikom Odvetniške zbornice Slovenije, niso skrivnost. Prav tako niso zanemarljive informacije, da naj bi Čeferin prek odvetniške pisarne še vedno prejemal visoke prihodke, čeprav formalno ne opravlja dejavnosti — kar je tema sodbe Sodišča EU in poročanja novinarja Domovine, Nenad Glücksa. Trilogija o zadevi Glem, ki jo je objavil naš medij, razkriva domnevno sporno ozadje nakupa stolpa v Glemu. Naslovi člankov, kot so "Ali je bila kupnina za stolp v Glemu Čeferinovega omrežja CENA, da mu Janez Starman ne ODZVAME ODVETNIŠKE LICENCE?" ter "Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage?", kažejo na preplet obalnih interesov in globalnih kapitalskih tokov opehanega omrežja Komandos ali s drugimi besedami akterje okrog podjetja Splošna plovba Portorož.Foto: Prava.siDodaten vpogled ponuja Bojan Požar, ki je Čeferina označil kot neformalnega vodjo tretjega gradbenega kartela v Sloveniji. Požar in novinar Mirko Mayer sta oba opozorila na povezave med Čeferinom, poslovnežem Darijem Južno ter Andrejem Ribičem, predsednikom uprave DARS, ki je kljub večmilijonskim podražitvam nove osrednje stavbe Darsa in očitkom glede poslov z Južno ostal nedotaknjen.Na drugi strani politično-gospodarske fronte je Borut Jamnik, predsednik uprave SID banke in dolgoletni kadrovski strateg državnih podjetij. Njegovo ime se pogosto omenja kot simbol "starega sistema", povezanega z omrežji iz obdobja LDS in kontinuitete. V članku Slovenskih novic z naslovom "Grobar ali kralj slovenskega gospodarstva?" so povzete obtožbe, da naj bi Jamnik z vodenjem Modre zavarovalnice in s svojimi nastavljenimi kadri v koprskem Cimosu povzročil domnevno več milijonsko škodo.Foto: Prava.siTudi Večer je že leta 2013 razkrival njegove domnevne povezave z Bruno Koreličem, nekdanjim direktorjem Luke Koper. Mi pa smo o tem pisali v članku z naslovom Borut Jamnik na eleganten način končal kariero Roberta Goloba v GEN-I, sedaj mu pa navidezno tlakuje pot v politiko?Po besedah Mirana Videtiča, gosta oddaje Ura resnice, je trenutno močnejši “Jamnikov klan”, oziroma kot ga je poimenoval — “tabor bankirjev”. Njegov vpliv naj bi se kazal tudi skozi povezave s sindikati in vlogo pri nekaterih lastniških premikih znotraj Delavske hranilnice. V preteklosti pa se je večkrat omenjala povezava med vplivnim sindikalistom in nekdanjim zetom Milana Kučana Branimirom Štrukljem, saj je le ta dolgoletni nadzornik v Modri zavarovalnici. O tem smo tudi pisali v naših člankih z naslovom DOSJE MODRA ZAVAROLNICA I. DEL: Razkrivamo besedilo, da MODRA ZAVAROVALNICA FINANČNO OŠKODUJE svojih 300 tisoč ZAVAROVANCEV?? in DOSJE MODRA ZAVAROLNICA II. DEL : BRUTALNO! Zakaj vas imajo Jamnik in sindikati za BEDAKE, ko vplačujete v Modro zavarolnico!. Foto: Prava.siZnotraj vladne koalicije pod Golobovim vodstvom ni malo trenj, a interes po ohranitvi oblasti in prevladi nad Ustavnim sodiščem je dovolj močan, da koalicijo drži skupaj. Ključno vprašanje ostajajo ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v primerih:• Korigor – primer Golobovega dopustovanja v Subotičevi vili,• Bobnar–Lindav – razkritja o notranjih sporih in političnih pritiskih na MNZ.Novinar Dejan Steinbuch je napovedal, da utegne biti Golob celo prvi premier, ki ga bodo "v lisicah odpeljali z Gregorčičeve". Dodatno negotovost prinašajo govorice o domnevni nemški obtožnici zaradi energetskih poslov družbe GEN-I na Balkanu, ki naj bi jo že obravnavali tamkajšnji organi pregona.Foto: Prava.siKo ekonomija neformalnih omrežij vlada državiOb vsem tem postaja jasno, da realna moč v Sloveniji ni več (če je sploh kdaj bila) v rokah izvoljenih politikov, temveč v rokah ekonomsko-pravosodnih omrežij, ki si prizadevajo za dolgotrajni nadzor ključnih sektorjev: bančništva, energetike, gradbeništva in medijev.Politična ideologija je v tem boju drugotna — dejanski spopad se bije za vire in institucije, kar še posebej potrjuje aktualna bitka za nadzor nad Petrolom, ki naj bi predstavljal križišče interesov obeh klanov.Slovenija je pred volitvami 2026 na razpotju: bo politika še vedno fasada za kapitalske igre, ali pa se bodo volivci uprli in razkrili globlje mehanizme oblasti?Vprašanje za volivce ni več zgolj ideološko – gre za odločitev, kateri klan bo nadzoroval pravosodje, energijo, gradbeništvo in medije v naslednjem desetletju.Luka Perš

Mon, 9. Jun 2025 at 15:47

658 ogledov

Slovenska društva na podeželju DISKRIMINIRANA PRI PRIREDITVAH zaradi zakonskih absurdov – zahtevamo ustavno presojo!
V Sloveniji smo skozi desetletja zgradili razvejano mrežo društev, ki so ključna za razvoj kulture, športa, prostovoljstva in socialne povezanosti. Kljub temu pa pravna ureditev in praksa tem društvom – predvsem na podeželju – pogosto ne zagotavljata enakih pogojev za delovanje. Ena od perečih težav je pravica do točenja alkohola na društvenih prireditvah, ki je pogosto odvisna od povsem nesorazmernih kriterijev, predvsem od gradbene povezanosti prostorov s šolo.Kot je v Sloveniji običajno, hitro in pogosto politično odzivanje na take dogodke sproži burne reakcije. Primer je otvoritev novega vrtca, kjer je bilo na prireditvi v bližnji športni dvorani videti steklenico vina in nekaj kozarcev z alkoholom. Ta prizor je povzročil ostro reakcijo desnega političnega pola, ki ni pozabil na primer iz vasi Leskovec v občini Črnomelj. Tam je poslanka Tamara Vonta zastavila vprašanje, ali je dovoljeno točiti alkohol na dogodkih lokalnih društev v šolski telovadnici, ki je prostorsko povezana s šolo. Odgovor je bil jasen – ne.Osnovna šola Leskovec.Rezultat je nerazumljiva praksa, ki v nekaterih krajih (Puconci, Ljutomer) dovoljuje točenje alkohola v športnih dvoranah, drugod na podeželju (Leskovec in številna druga mesta) pa ne. Marsikatero društvo se zaradi tega odloči tveganje, saj se ne želi odpovedati ponudbi alkohola za svojih 20 do 50 obiskovalcev. Posledica so pogoste prijave inšpekciji s strani posameznikov, kar lahko pomeni konec manjših društev, ki si ne morejo privoščiti plačila kazni. V nadaljevanju želimo opozoriti na to, da trenutna zakonodaja društvom povzroča dejansko finančno škodo in jih postavlja v neenakopraven položaj glede na tiste, ki imajo privilegij točenja alkohola.Zakon o omejevanju porabe alkohola prepoveduje strežbo alkohola v šolskih prostorih. Vendar pa je pravica do točenja odvisna zgolj od fizične povezanosti prostorov s šolo – ne glede na vsebino, čas ali namen dogodka. Takšna ureditev odpira pomembna ustavnopravna vprašanja.Zaradi dejstva, da se puconska telovadnica ne dotika s šolskim poslopjem in je v občinski lasti je v njenih prostorih dovoljeno toči alkohol. Kaj pa vsa ostala društva v Sloveniji, ki nimajo takšnih pogojev? (Foto : Posnetek zaslona- OŠ Puconci, Facebook profil Darko Kranjc)POGLOBLJENA USTAVNOPRAVNA ANALIZA – ŠTIRJE ČLENI USTAVE, KI SO LAHKO KRŠENI:• 14. člen Ustave (načelo enakosti pred zakonom):Ta člen zahteva enako obravnavo vseh subjektov, ki opravljajo enako dejavnost. Trenutna zakonodaja in praksa pa društva z enako dejavnostjo obravnavata različno – pravica do točenja alkohola je odvisna od naključnega kriterija, kot je gradbena povezanost prostora s šolo. Takšna arbitrarna razlika ni utemeljena na vsebini ali ciljih zakona in zato predstavlja kršitev načela enakosti.• 42. člen (svoboda zbiranja in združevanja):Društva, ki ne morejo organizirati dogodkov pod enakimi pogoji, so posredno prikrajšana pri svojem osnovnem pravnem in družbenem poslanstvu. Omejevanje teh pravic posega v jedro njihovega ustavnega položaja kot prostovoljnih organizacij, ki si s prireditvami zagotavljajo obstoj in financiranje.• 43. člen (svoboda gospodarske pobude):Čeprav društva niso podjetja, opravljajo gospodarsko pomembne dejavnosti, kot je prodaja pijače na dogodkih za financiranje svojega delovanja. Če je enemu društvu to dovoljeno zaradi fizične ločenosti objekta, drugemu pa ne – kljub enakemu namenu in vsebini – gre za nesorazmeren in neupravičen poseg v svobodo gospodarske pobude.• 44. člen (pravna in socialna država):Zakon mora biti jasen, predvidljiv in sorazmeren glede na svoj cilj, denimo zaščito otrok pred alkoholom. Trenutna ureditev, ki ne upošteva okoliščin dogodka – kot so starost obiskovalcev, čas ali narava prireditve – in ne omogoča tehtanja izjem, predstavlja kršitev načela sorazmernosti. To je temelj pravne države, ki zahteva, da so posegi v pravice omejeni na nujni minimum.V tem primeru bi ob teh dejstvih in trenutni zakonodaji zelo verjetno strokovnjaki za ustavno pravo soglašali, da trenutna praksa glede omejitev točenja alkohola v društvenih prostorih krši več temeljnih načel Ustave. Vsaka neenakopravna obravnava brez tehtnih razlogov je nesprejemljiva in v nasprotju z ustavnimi pravicami državljanov.Načelo enakosti ni zgolj formalnost, temveč temelj pravne države. Različna obravnava društev glede na fizično povezanost prostorov s šolo je diskriminacija, ki jo mora država odpraviti. Prav tako svoboda zbiranja (42. člen) in svoboda gospodarske pobude (43. člen) zahtevata, da so omejitve jasno utemeljene in sorazmerne, kar sedanja praksa ni.Ustava v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država, zato morajo biti zakoni jasni, predvidljivi in sorazmerni. Trenutna ureditev tega ne zagotavlja, kar ustvarja negotovost in neenakopravno prakso.Obstoječi razlogi so dovolj močni za vložitev pobude za ustavno presojo zakonske ureditve ali njene prakse. Pobudo lahko vložijo posamezniki, društva, Varuh človekovih pravic, poslanci ali državne institucije. Utemeljitev bi temeljila na arbitrarni neenakosti, nesorazmernem posegu v pravice in neupoštevanju okoliščin dogodkov.Društva so hrbtenica lokalnih skupnosti in morajo imeti enakopravne, sorazmerne in ustavno skladne pogoje za delovanje, ne glede na fizično povezanost prostorov s šolo. Pravo mora temeljiti na tehtnih in stvarnih kriterijih, ne pa na naključjih.Čas je, da se društva, pravniki in občine združijo za ustavno presojo nesorazmerne prakse in prenovo zakonodaje. Pomembno je najti ravnotežje med zaščito otrok in svobodo delovanja civilne družbe. Prav tako ni izključena možnost odškodninskega varstva, če se ugotovi sistematična kršitev pravic.Primeri telovadnic, kjer se lahko toči alkohol:Telovadnica v bližini OŠ PuconciTelovadnica v občini Vojnik. Je v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Vojnik)ŠIC Ljutomer. Dvorana v občinski lasti in se ne dotika s šolskim poslopjem. (Foto: Posnetek zaslona- ŠIC Ljutomer)Primeri telovadnic, ki lokalnim društvom in ostalim zaradi slovenske zakonodaje ni dovoljeno točiti alkohol in so se po mnenju uredništva Prava.si znašli v DISKRIMITARNEM odnosu pri pripravi prireditev:Osnovna šola Leskovec.Osnovna šola Bogojina. (Foto: Posnetek zaslona- OŠ Bogojina)Osnovna šola 1 v Murski Soboti ima eno najmodernejših telovadnih dvoran v Pomurju. Ampak, ker se telovadnica stika skupaj s šolskim poslopjem je prepovedano točiti alkohol. (Foto: Posnetek zaslona- Osnovna šola I v Murski Soboti)Luka Perš

Sun, 8. Jun 2025 at 16:52

1842 ogledov

Darko Horvat oblikoval MSIN:Vzporedni sistem #DEEPSTATE ,ki deluje 365 DNI v LETU in GA MORAMO PRISILNO FINANCIRATI SLOVENCI!
Obstajajo zgodbe, kjer začetki razkrijejo več kot le vrh ledene gore. Zgodba o nastanku imperija MSIN je ena takih. Če želimo razumeti, zakaj danes vsak državljan Republike Slovenije plačuje v sistem, ki ne deluje zanj, ampak ga izkorišča, moramo pogledati globlje v leto 2007 – v pozabljeni članek Financ z naslovom »Spregledani slovenski milijonarji«.Foto: Posnetek zaslona- FinanceTam je bilo prvič javno zapisano, kako sta Matjaž Satler in Marko Mohar, danes ključna lastnika skupine MSIN, prišla do nesluteno velikega premoženja prek Darka Horvata, enega najvplivnejših akterjev vzporednega mehanizma iz časov zgodnjega postsocializma.Horvat, ki je tedaj vodil skupino Aktiva, je skozi kompleksno mrežo povezanih podjetij (Certius, KIG, EGP ...) omogočil prelivanje kapitala med njimi, pogosto z uporabo slabih terjatev, notranjih preprodaj znotraj zaprtega kroga in izkoriščanjem institucionalnih lukenj pri upravljanju državnega premoženja.Foto: Prava.siŽe takrat so kritični viri opozarjali, da gre za mrežno strukturo, ki je omogočala privatizacijo javnega denarja brez realnega trga.Prav prek teh poti sta Satler in Mohar pridobila dostop do kapitala, ki je postal temelj poznejših prevzemov v skupini MSIN. Številni gospodarski pravniki še danes opozarjajo, da bi bilo treba to obdobje podvrči retroaktivni presoji upravičenosti do premoženja, saj so bili nekateri prenosi v nasprotju s temeljnimi načeli integritete javnih sredstev.Toda od tam naprej postane zgodba še bolj zaskrbljujoča.Danes MSIN ni le podjetje. Je sistem. Sistem, ki ne deluje brez sodelovanja vseh njegovih členov – tudi tistih, ki jih nihče ne vpraša. Državljani. MSIN jih ne potrebuje kot partnerje, temveč kot obvezne uporabnike.Zgodba o policijski hišici v vrednosti 96.500 evrov je simbol tega stroja. Ne gre za napako, ampak za pravilo. To je dokaz, da so pogodbe, razpisi in funkcije znotraj sistema že dolgo odvezane od zdrave pameti – povezane s poslovnimi omrežji, ki segajo do vrha države.S pomočjo podatkov iz sistema ERAR smo ugotovili, da so podjetja iz skupine MSIN v času vlade Roberta Goloba prejela več javnih sredstev kot v vseh letih od leta 2003 skupaj.Zato danes MSIN neposredno ali prek svojih hčerinskih podjetij obvladuje tisk osebnih dokumentov (CETIS), javni prevoz (AP Murska Sobota), tisk uradnih publikacij (Cetis-Graf), tisk glasovnic, šolskih gradiv in drugih državnih tiskovin. Državljan pa nima izbire.Ko poteče vozniško dovoljenje, mora k njim. Ko rabi vozovnico za subvencioniran prevoz, mora k njim. Ko gre na volitve, drži v roki dokument, ki je prišel iz njihovega tiskarskega stroja. V sistemu, kjer ni alternative, ni trga – je le monopol, prekrit s tančico zakonitosti.Foto: Prava.siZ vidika evropskega prava je to še posebej problematično. Člen 102 Pogodbe o delovanju EU namreč prepoveduje zlorabo prevladujočega položaja, kadar ta vpliva na trgovino med državami članicami.Če podjetje sistematično omejuje konkurenco in onemogoča enakovreden dostop do trga, gre za kršitev konkurenčne zakonodaje. Če država to početje podpira ali ne preprečuje, lahko nastane tudi odgovornost države članice.Zato vprašanje, ali MSIN s svojo prakso, političnim vplivom in institucionalno podporo že prestopa to mejo, ni več le teoretično. Poleg tega evropsko pravo javnega naročanja (Direktiva 2014/24/EU) zahteva načela preglednosti, enake obravnave in konkurence.Praksa pa kaže, da se pri mnogih MSIN-ovih poslih pojavljajo elementi izigravanja teh načel: pogajalski postopki brez konkurence, razpisi s preferenčnimi pogoji, prevzemi z izločanjem konkurence.Na ravni EU bi to lahko vzbudilo zanimanje organov, kot sta Evropska komisija ali OLAF – še posebej, ker so vpletena podjetja s statusom invalidskega podjetja, kar vključuje tudi evropske subvencije.Za povprečnega državljana so ti pravni izrazi daleč. On vidi le, da sistem vsak dan deluje brez njega – a z njegovim denarjem. Plačuje storitve, za katere nikoli ni glasoval.Uporablja produkte podjetij, ki niso na prostem trgu, ampak so del zaprtega kroga. Ve, da se mora ukloniti, saj brez osebne izkaznice ni ne računa, ne zaposlitve, ne zdravstvene oskrbe. Brez vozovnice ni prevoza v šolo. Brez uradnih obrazcev ni dostopa do javnih storitev.Tisto, kar v poslovnem svetu imenujejo "zagotovljen tok prihodkov", v resnici pomeni človeka, ki nima izbire. Ki mora plačati, ne glede na kakovost storitve. V sistemu, kjer so državljani prikrajšani za pravico do izbire in kjer monopol ustvarja umetno odvisnost. Tiho prenaša nepravičnost, saj ve, da brez sodelovanja izgubi dostop do temeljnih življenjskih storitev in osnovne družbene integracije.Ki nima mehanizmov za pritožbo, saj je vsak korak sistemsko določen. Ki je tiho, ker je tišina edini preostali pogoj za preživetje v sistemu, kjer vprašanja nimajo naslovnika.In vse to omogoča sistem, kjer se zasebni dobički krepijo iz državnih žepov – brez tveganja, brez konkurence, brez nadzora.Zato ta zgodba ni zgolj o MSIN-u. Je zgodba o tem, kaj se zgodi, ko država odneha opravljati svojo vlogo varuha javnega interesa. Ko regulatorji molčijo, ko nadzor odpove, ko državljan postane obvezni naročnik, medtem ko dobički rastejo na račun njegove nemoči.To je tehnokratska kolonizacija – podprta z legalnimi dokumenti, razpisi in uradnimi žigi. In zaenkrat še z molkom institucij.Ob tem ne smemo pozabiti na Darka Horvata. Ni bil le poslovni mentor – bil je arhitekt paraekonomije in po razpadu Jugoslavije postal osrednji igralec privatizacijskega zakulisja. S pomočjo skupine Aktiva je postavil temelje za finančne tokove, ki so omogočili nastanek celih omrežij. Njegova podjetja so bila vozlišče zank, v katerih so se vrtela državna sredstva, slabe terjatve, zavarovanja in premoženje državnih skladov.Ključno vlogo je imel pri vzpostavljanju struktur, kjer so se kapitali prenašali mimo konkurence – pogosto s pomočjo slabih posojil, dokapitalizacij ali »sistemskih rešitev«.Satler in Mohar sta bila del tega sistema. Čeprav je Horvat danes medijsko umaknjen, je za mnoge notranje poznavalce tihi zaščitnik hobotnice, ki jo državljani morda nevede financirajo vsak dan.Luka PeršFoto: Stavbe Cetisa v Celju. (Posnetek zaslona)
Teme
Ajdovščina Ankaran Apače Beltinci benedikt BistricaObSotli Bled bloke Bohinj borovnica bovec Braslovče Brda Brežice brezovica Cankova Celje CerkljeNaGorenjskem Cerknica Cerkno cerkvenjak cirkulane Črenšovci ČrnaNaKoroškem Črnomelj Destrnik divača dobje Dobrepolje dobrna DobrovaPolhovGradec Dobrovnik DolenjskeToplice DolpriLjubljani Domžale Dornava Dravograd Duplek GorenjaVasPoljane gorišnica Gorje GornjaRadgona GornjiGrad GornjiPetrovci grad Grosuplje Hajdina HočeSlivnica Hodoš Horjul Hrastnik HrpeljeKozina Idrija ig IlirskaBistrica IvančnaGorica Izola Jesenice Jezersko Juršinci Kamnik KanalObSoči kidričevo kobarid kobilje Kočevje Komen Komenda Koper KostanjevicaNaKrki Kostel kozje kranj KranjskaGora križevci krško Kungota Kuzma Laško Lenart Lendava litija Ljubljana Ljubno ljutomer Logatec LogDragomer LoškaDolina LoškiPotok LovrencNaPohorju Luče Lukovica Majšperk makole Maribor markovci Medvode Mengeš Metlika mežica MiklavžNaDravskemPolju MirenKostanjevica mirna MirnaPeč Mislinja MokronogTrebelno Moravče MoravskeToplice Mozirje MurskaSobota muta Naklo nazarje NovaGorica Novomesto Odranci oplotnica Ormož osilnica pešnica Piran pivka podčetrtek podlehnik Podvelka Politika poljčane polzela Postojna prebold Preddvor prevalje Ptuj Puconci RačeFram Radeče Radenci RadljeObDravi Radovljica RavneNaKoroškem RAZKRIŽJE RečicaObSavinji RenčeVogrsko Ribnica RibnicaNaPohorju RogaškaSlatina rogašovci rogatec ruše SelnicaObDravi Semič Sevnica Sežana SlovenjGradec SlovenskaBistrica slovenskekonjice Sodražica Solčava SrediščeObDravi Starše Straža

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Razkrivamo, kako je nastala NEFORMALNA SKUPINA KOMANDOS, ki ???DAJE DOMNEVNI VIDEZ IN PRISPODOBO UGRABITELJEV SLOVENIJE!???