Notranji vir iz paradržavne družbe Stelkom razkriva, da je bil Stelkom v preteklosti oškodovan za vsaj 30 milijonov evrov zaradi podpisanih IRU pogodb Elektra Ljubljana z drugimi poslovnimi subjekti. Žvižgač zatrjuje, da je imel v preteklosti dostop do vseh poslovnih in finančnih podatkov družbe. Za svoje besede ima tudi dokumente, ki potrjujejo njegove besede. Na kak način se je dogajalo oškodovanje slovenskega proračuna? Elektro Ljubljana ima položenih 2000 kilometrov kablov v kanalizacijskem sistemu na širšem območju okolice Ljubljane. Na podlagi IRU pogodb tako dobi v last infrastrukturo najemnik. Vendar ves čas mu sistem vzdržuje država, v tem primeru v ta namen ustanovljena družba s strani večjih državnih podjetjih s sektorja električne energije Stelkom. Vendar težava nastopi, ko se pogodbe iztečejo in najemnik še vedno ostaja lastnik kabelskega omrežja. Vzdrževanje pa mu ves čas na račun slovenskih davkoplačevalcev izvaja STELKOM. Zaradi tega se je Stelkomu načrtno povzročala v preteklih letih poslovna škoda s strani državnih družb, med njimi tudi Elektra Ljubljana pod takratnim vodstvom Andreja Ribiča. Kot nam je zaupal vir, bi naj vodstvo Stelkoma razpolagalo s pravnim mnenjem pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata, ki je močno obremenjujoče za Ribiča, a je kot kaže novo vodstvo omenjeno mnenje pospravilo v predal. Kot so razkrili v medijih Požareport in Info360 postaja sodeč po objavljenih člankih v teh medijih Ribič eden najbolj vplivnih gospodarskih političnih kadrov sedanje Golobove vlade. Lahko bi zapisali, da je svoj položaj vodje volilne kampanje za parlamentarne volitve iz leta 2022 zelo dobro unovčil. Poleg tega pa mu hrbet krijeta v ozadju predsednik UEFA Aleksander Čeferin in dežurni Ribičev DARS gradbeni izvajalec- lastnik gradbenega podjetja CGP Dari Južna. Zato bomo o tem primeru zelo natančno spregovorili v obliki trilogije. V prvem delu vam razkrijemo bistvene informacije insajderja iz Stelkoma. V drugem bomo njegove besede podprli z ustrezno dokumentacijo. V tretjem delu pa se bomo predvsem spraševali o tistih, ki bi morali ukrepati, pa tega ne storijo.
V preteklosti smo v našem mediju pisali o paradržavnem podjetju Stelkom. Gre za podjetje, ki so ga ustanovili državni elektrodistributerji z namenom upravljanja in trženja državne optične infrastrukture, predvsem tiste, ki poteka po elektroenergetskih trasah. Njegova naloga naj bi bila centralizirano in pregledno upravljanje z optičnimi kabli, ki jih je država gradila oziroma financirala z javnimi sredstvi.
Opis paradržavne družbe Stelkom na njihovi spletni strani. (Foto: Posnetek zaslona- Stelkom)
V trilogiji člankov z naslovi I. DEL STELKOM: Privatizacijska vojna med "Švicarji" in SAVA BOYS je le ponovitev scenarija iz leta 2008, II. DEL STELKOM: Kako "Švicarji" niso vedeli, da jih uničuje omrežje SAVA BOYS pod lastništvo sklada YORK, in III. DEL STELKOM: SAVA BOYS s pomočjo vzporednega podjetja v Srbiji v lasti sklada York bo uničila in privatizirala Stelkom? smo razkrivali zakulisne spopade neformalnih omrežij, ki upravljajo pomembna državna podjetja. Kljub 40-odstotnemu lastništvu Švedov v Stelkomu imajo vsaj uradno na papirju ti še vedno manjšino.
Foto: Prava.si
Kako je Andrej Ribič v vlogi predsednika uprave Elektro Ljubljana po mnenju žvižgača s podpisanimi IRU pogodbami domnevno poskrbel za oškodovanje slovenskega proračuna?
Tokrat razkrivamo novo trilogijo. V središču pozornosti je vidni predstavnik Gibanja Svoboda in predsednik uprave DARS-a Andrej Ribič.
Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Elektro Ljubljana, zdaj vidni predstavnik največje vladne stranke Gibanje Svoboda in predsednik državne družbe DARS. (Foto: Posnetek zaslona-Forbes)
Naš vir iz Stelkoma, ki je imel dostop do zaupnih dokumentov, trdi, da je Elektro Ljubljana pod Ribičevim vodstvom zlorabljala svoj lastniški delež v Stelkomu za prenos stroškov na druga državna podjetja. Pri tem naj bi Elektro Ljubljana preko IRU pogodb povzročila finančno škodo državi in davkoplačevalcem.
Naš vir natančno opisuje, kako je Ribič domnevno sklepanje spornih pogodb zlorabil za oškodovanje Stelkomovega poslovanja. Stelkom naj bi imel le 2,8 km lastnega omrežja, medtem ko ima Telekom 1200 km, Telemach 500 km, Elektro Ljubljana pa kar 2000 km. To bi zadoščalo za povezavo od Ljubljane do Moskve.
Ključni del zgodbe so IRU pogodbe (Indefeasible Right of Use) – dolgoročne pogodbe, s katerimi najemnik pridobi nepreklicno pravico uporabe infrastrukture, pogosto za 20 let ali več. IRU pogodbe v praksi pomenijo skoraj lastniški prenos nad infrastrukturo, brez formalnega prenosa lastništva.
Naš vir razlaga, da so bile IRU pogodbe sklenjene zato, da se nekateri deležniki Stelkoma ne bi več mogli umakniti z državne infrastrukture. Gre za prikrito prodajo državne infrastrukture, saj najemniki s pogodbo pridobijo možnost vknjižbe v poslovne knjige in jih lahko celo zastavijo pri bankah. Tako naj bi določene strukture dolgoročno prevzele nadzor nad kabli, ki jih nato vzdržuje država.
Vir opozarja, da po preteku IRU pogodb infrastruktura ostane v uporabi najemnikov, kar pomeni trajno breme za davkoplačevalce. Kljub predpostavljeni krajši življenjski dobi, so kabli vzdržljivi tudi do 40 let.
Naš vir zatrjuje, da je Ribič kot predsednik uprave Elektra Ljubljana zaradi IRU pogodb domnevno oškodoval slovenski proračun za trideset milijonov evrov. (Foto: Posnetek zaslona- Elektro Ljubljana)
Ali so ustanovitelji Stelkoma pozabili, zakaj so ga ustanovili? Je Ribič povzročil 30-milijonsko oškodovanje na račun slovenskih davkoplačevalcev in družbe STELKOM? Omenjenim tezam našega vira pritrjuje tudi priznani pravnik dr. Rajko Pirnat??????
Stelkom bi moral imeti ekskluzivno pravico do vzdrževanja te infrastrukture, saj je bil za to ustanovljen, vendar naj bi bila vloga podjetja postopoma razvrednotena. V naslednjih delih bomo objavili dokumentacijo iz javnega registra, ki potrjuje navedbe vira, ter prikazali pravni vidik celotnega primera.
Naš vir trdi, da je država s tem sistemom oškodovana za najmanj 30 milijonov evrov, del tega škandala pa neposredno povezuje z obdobjem Ribičevega vodenja Elektro Ljubljana.
Ribič naj bi nato s pomočjo političnih povezav postal predsednik uprave DARS-a, kjer je podražitev gradnje nove stavbe za 12 milijonov evrov sumljivo povezana po poročanju Požareporta z njegovim bratom Brankom Ribičem in podjetjem CGP v lasti Darija Južne.
Naš vir opozarja, da so se nekateri akterji s pomočjo IRU pogodb poceni dokopali do infrastrukture, medtem ko so podjetja, kot je T-2, morala omrežje zgraditi sama.
IRU pogodbe naj bi predstavljale prikrit mehanizem prodaje javne infrastrukture mimo javnih razpisov in brez transparentnosti, kar naj bi omogočili tudi nekateri ugledni pravniki. Poslovne knjige naj bi jasno pokazale na najmanj 30-milijonsko oškodovanje Stelkomovega premoženja. Podjetje je s tem postalo nekakšna "slaba banka za kable", pri čimer pa bi Stelkom moral prejemati vsaj 25-odstotno provizijo za vzdrževanje infrastrukture.
V prihodnjih nadaljevanjih bomo natančneje analizirali dokumente, ki jih je na razpolago posredoval naš vir. Bralci se bodo lahko sami prepričali o teži domnevnih nepravilnosti, ki bremenijo predsednika uprave DARS-a Andreja Ribiča in njegov krog.
Luka Perš