V Ljubljani so eni najpomembnejši delavci Ljubljanskega potniškega prometa. Predvsem njihovi šoferji. V času bivanja v Ljubljani sem se veliko vozil z mestnim prometom. Ne glede na občasno slabo voljo zaradi prometnih zastojev so vsi šoferji, na katerih "trolah" sem se vozil več kot desetletje svoje delo opravljali več kot korektno.Zato nas je toliko bolj presenetila javna objava osebe Veljko Gačić- sam se predstavlja kot nekdanji predstavnik zaposlenih v svetu delavcev. Kot je razkril, je bil v podjetju LPP zaposlen 24- let.Kot razkriva Gačić, je zaradi dejstva, da je opozarjal na slabe pogoje v določenem delu organizacije dela v LPP je dobil za nagrado delavsko knjižico.Vse kaže, da je bil v osrednji vlogi sedanji dolgoletni direktor LPP- Peter Horvat. Po besedah odpuščenega delavca mu je direktor podjetja Peter Horvat pred večjo skupino članov sveta delavcev povedal sledeče besede:"Grem klicat župana, da ti spišem odpoved!"Peter Horvat, direktor LPP. (Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik)Kot razkriva Gačić, pa so vsi ostali člani sveta delavcev na sodišču nenadoma izgubili spomin in so tudi svojega nekdanjega zaposlenega pustili na cedilu. Lahko pa so bila tudi kaki mehki nasveti v ozadju.Še več, Horvat bi naj imel takšno moč, da noben pristojni organ ne reagira na domnevne nepravilnosti ali nezakonitosti v LPP. Horvat pa bi se glede tega naj slikovito izrazil, da "gre v kanto za smeti."Gačič nameni tudi kritiku slovenskemu sodstvu. Tako opisuje, da ko bi se morala zadeva končati so mu tik pred koncem postopka zamenjali sodnico. Le ta ni dala besed Gačićevim pričam, pa tudi nekaterim zdravnikom, ki jih je Gačić predlagal za priče. 25 TISOČ EVROV ZA MIR V HIŠI!??????Kot kaže so mu tudi ponujali 25 tisoč evrov, a ponudbe ni hotel sprejeti, saj je smatral, da ga želijo z omenjeno vsoto denarja podkupiti. Ker tega ni hotel sprejeti je zaradi tega dejstva obvestil ministrstvo za finance.Del besedila, kjer nekdanji zaposleni Veljko Gačić razkriva, da so ga hoteli utišati z vsoto 25 tisoč evrov. (Foto: Facebook Veljko Gačić)Ob tem so mu tudi potrdili, da so omenjeno dokumentacijo posredovali Inšpektoratu za delo. Kot mnogih drugih primerih se zadeva še ni premaknila iz mrtve točke. Edini odgovor, ki ga je dolgoletni zaposlen prejel s strani inšpekcije, da je zadeva še vedno v fazi preiskave.Ob tem izpostavlja določene težave, ki jih zaposleni doživljajo na svojem delovnem mestu. Opozarja, da na mnogih končnih postajališčih šoferji nimajo niti stranišča niti pitne vode in vozijo več ali manj osem do devet ur brez počitka.Izpostavlja sledeče zdravstvene težave, za katerim boleha marsikateri zaposlen v LPP. Tako veliko zaposlenih po desetih letih delovne dobe v LPP bolehajo za visokim pritiskom, spalno apnejo, sladkornimi boleznimi, kronične bolezni zaradi stresa.Po tako dolgem času te tudi sistem znotraj LPP ubije in so več ali manj šoferji iztrošeni. Ob tem je nekdanji dolgoletni delavec v LPP razočaran, da so ga ob tem na cedilu pustili tudi pravosodje, inšpekcija, politika in sindikalni zaupniki.Zakaj se je odločil, da spregovori pred slovensko javnostjo?Ker po njegovem mnenju ni več novinarjev, ni več odvetnikov, ki bi si upali iti proti ljubljanskemu županu Jankoviću ter njegovi znameniti "ljubljanski družini". Ob tem opozarja, da nima ničesar izgubiti in ni edini. Zato poziva, da se državljani Slovenije končno prebudijo!Objavil pa je tudi Odprto pismo javnosti: Ko resnica postane kaznivo dejanjeOdprto pismo javnosti: Ko resnica postane kaznivo dejanjePo 24 letih predanega dela v javnem podjetju, kjer sem kot delavec dal vse od sebe, sem bil odpuščen. Ne zaradi malomarnosti, ne zaradi nesposobnosti, temveč zato, ker sem – kot izvoljeni član sveta delavcev – opravljal svojo dolžnost: opozarjal na kršenje delavskih pravic in nepoštene prakse znotraj podjetja.Moje opozorilo je bilo vnaprej obsojeno – ne s protiargumenti, ampak s tihim in učinkovitim obračunom. Župan Mestne občine Ljubljana, Zoran Janković, skupaj z direktorjem podjetja Petrom Horvatom, sta s pomočjo slovenskega krivosodja izpeljala mehanizem, ki je namenjen eni stvari: utišanju.Za nagrado, ker sem branil sodelavce, sem izgubil službo. Bil sem odrezan kot odvečna veja – ne zato, ker bi bil šibka, ampak zato, ker sem kazala v napačno smer: proti resnici. In pravna država, ki bi morala varovati pravice delavcev in sindikalnih predstavnikov, je to dopustila. Ne le dopustila – omogočila.Slovenija se rada ponaša s socialnim dialogom in pravno državo. A moja zgodba, žal, razkriva drugo plat: kako hitro lahko oblast poseže v delovno razmerje, če ji kdo postane moteč. Kako zlahka institucije zatajijo, ko gre za preprostega delavca brez političnih zvez. Kako sodni sistem postane orodje politične volje, namesto varuh pravičnosti.Ne pišem tega kot žrtev. Pišem kot priča. In kot opozorilo. Ker nisem edini, le eden redkih, ki si še upa spregovoriti.To pismo je poklon vsem tistim, ki še verjamejo v dostojanstvo dela. Ki vedo, da ni normalno, da delavec po 24 letih ostane brez vsega, ker je govoril resnico. In predvsem kot apel tistim, ki imajo moč – da se ta praksa konča. Da nihče več ne izgubi kruha zaradi poštenja.Javno pismo Veljka Gačiča . (Foto: Posnetek zaslona- Facebook)Ob tem se lahko le vprašamo, ali res v najlepšem mestu na svetu ne veljajo nobena pravila? Ob tem zapisu bi morale vse pristojne službe takoj ukrepati! Kaj se pa greste in zakaj vas slovenski davkoplačevalci plačujemo!??????Foto: Posnetek zaslona-FacebookDodajmo le še en slikovit komentar Gačića:"Peter Horvat – ti direktorski prilizovalec, nekoč si plazil kot podrepnik, danes si globoko zarinjen v zadnjico Zorana Jankovića. Ne pozabi – resnica in pravica sta počasni, a neizogibni. Vzel si mi kruh iz ust, poteptal si dostojanstvo človeka, ki je živel pošteno in pokončno. Izdajal si zaradi koristi, prodal si hrbtenico za položaj. A jaz nisem pozabil – in živim za dan, ko bova stala iz oči v oči. Ne iz maščevanja, temveč da boš enkrat moral pogledati človeku v obraz – tistemu, ki ga nisi mogel zlomiti, čeprav si poskušal. Tega si ne pozabi."Luka Perš

V našem mediju Prava smo nehote razkrili sporni primer možnega konflikta interesov, v katerega se je po našem mnenju ujel sedanji nepoklicni podžupan Mestne občine Murska Sobota in mestni svetnik iz vrst Socialnih demokratov dr. Timi Gomboc. Poleg funkcije podžupana je dr. Gomboc redno zaposlen kot raziskovalec na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, hkrati pa deluje kot prokurist v treh podjetjih ter ima status samostojnega podjetnika za dejavnost svetovanja. Težava se je pojavila, ker se je dr. Timi Gomboc v izjavi za STA predstavil kot svetovalec turškega podjetja Pasha Balloons d.o.o., ki je lani registriralo svoj sedež v Murski Soboti. Tudi v kratkem telefonskem pogovoru za naš medij je povedal, da se mu ne zdi nič spornega pri tem, da svetuje turškemu podjetju, saj na občini ni zaposlen in ima kot vsak državljan pravico do zasebnega poslovnega delovanja. Na uredništvu Prava se strinjamo, da ima dr. Gomboc kot zasebnik pravico delovati v gospodarstvu, vendar je pri tem očitno pozabil, da opravlja tudi javno funkcijo funkcionarja! – čeprav nepoklicno – kar ga zavezuje k spoštovanju določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). Dodatni zaplet predstavlja dejstvo, da je Mestna občina Murska Sobota na naše novinarsko vprašanje potrdila, da je podjetje Pasha Balloons d.o.o. prejelo občinsko subvencijo na javnem razpisu za spodbujanje podjetništva. Tukaj pa se odpirajo resne pravne in politične dileme o skladnosti ravnanja dr. Gomboca z določili predvsem 27. člena ZIntPK ter določbami Zakona o lokalni samoupravi. O primeru dr. Timija Gomboca smo že obvestili tudi Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), ki je potrdila, da bo prijavo obravnavala. Kot so nam pojasnili, bo komisija v postopku predhodnega preizkusa preverila, ali je dr. Gomboc kršil pravila o nasprotju interesov ali morebiti druge določbe ZIntPK.V Murski Soboti se je razplamtela pravna in etična dilema, ki odpira vprašanja o integriteti lokalne oblasti in transparentnosti razdeljevanja javnih sredstev. Spet smo jo popolnoma nehote odkrili v našem mediju Prava.siTimi Gomboc je aktualni mestni svetnik iz vrst Socialnih demokratov in sedanji nepoklicni podžupan MO Murska Sobota. (Foto: Posnetek zaslona-Mestna občina Murska Sobota)Turško podjetje Pasha Balloons d.o.o., ki načrtuje postavitev proizvodnega obrata za toplozračne balone, je prejelo občinsko subvencijo, pri čemer pa se v ozadju skriva sporno povezovanje z nepoklicnim podžupanom mestne občine, dr. Timijem Gombocom, (član oz. podpornik) stranke Socialni demokrati.Turško podjetje Pasha Ballons se je odločilo, da bo na območju Murske Sobote postavilo proizvodnjo toplozračnih balonov. Njihov svetovalec je med drugim tudi Timi Gomboc. (Foto: Posnetek zaslona-Pasha Ballons)Dr. Gomboc je hkrati svetovalec omenjenega podjetja in nepoklicni podžupan ter mestni svetnik Socialnih demokratov v Murski Soboti. Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) mora vsak javni funkcionar spoštovati prepoved nastopanja v konfliktu interesov, ki zajema tudi videz konflikta, ne le dejansko vplivanje.Dr. Timi Gomboc je dolgoletni član Socialnih demokratov. Leta 2018 je bil med drugim tudi tajnik Socialnih demokratov v Murski Soboti. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)Občina Murska Sobota je v uradnih odgovorih priznala, da dr. Gomboc ni obvestil občinskih organov o svoji svetovalni vlogi in da nima vloge pri odločanju o podelitvi subvencij podjetju Pasha Balloons. Mestna občina Murska Sobota je odgovorila, da jih Timi Gomboc o tem ni obvestil, niti nimajo uradne informacije, da opravlja vlogo svetovalca v turškem podjetju Pasha Ballons. (Foto: Luka Perš)Timi Gomboc se nehote v izjavi za STA izda, da opravlja funkcijo svetovalca turškega podjetja v Murski Soboti. (Foto: Posnetek zaslona-Forbes)Prav tako so poudarili, da Gomboc ni sodeloval v postopkih odobritve sredstev, ki jih je podjetje prejelo na javnem razpisu. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je potrdila, da bo obravnavala prijavo glede morebitnega konflikta interesov.Naloge Timija Gomboca v vlogi podžupana MO Murske Sobote. (Foto: Posnetek zaslona-Mestna občina Murska Sobota)Ključni pravni problem je, da kljub trditvam o izločitvi iz postopkov, svetovalna funkcija Gomboca za podjetje, ki je prejemnik občinskih sredstev, ustvarja videz konfliktne situacije. To je v nasprotju z določili drugega in tretjega odstavka 27. člena ZIntPK, ki jasno prepovedujejo situacije, kjer bi zasebni interes lahko vplival na opravljanje javne funkcije ali vsaj ustvaril tak vtis. 27. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. (Foto: Posnetek zaslona-Pisrs.si)Nepoklicni funkcionarji, kot je v tem primeru sedaj Timi Gomboc, so po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) zavezani k enakim pravilom integritete kot poklicni funkcionarji. Čeprav svoje funkcije ne opravljajo poklicno, morajo spoštovati prepoved poslovanja iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter se izogibati vsakemu nasprotju interesov (27. člen ZIntPK). Povezava Timija Gomboca, nepoklicnega podžupana in člana SD, s podjetjem Pasha Balloons, ki je od občine prejelo subvencijo, odpira vprašanja kršitve teh načel. Že sama okoliščina njegovega svetovanja podjetju pomeni potencialni konflikt interesov, ki lahko povzroči pravne in politične posledice, ne glede na njegovo formalno neudeležbo pri odločanju.Ali je Timi Gomboc kršil člene Zakona o lokalni samoupravi? (Foto: Posnetek zaslona-Pirs)V odgovoru Mestne občine Murska Sobota so med drugim navedli, da je po določbi 3. odstavka 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja izključena za postopke, ki ne pomenijo naročanja blaga, storitev ali gradenj oziroma katere koli oblike javno-zasebnega partnerstva, ob pogoju, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o poslih podjetja, ki ga zastopa. Kljub temu pa dejstvo, da je dr. Gomboc svetovalec podjetju, ki je prejemnik občinske podpore, vzbuja resne dvome o tem, ali je takšna izločitev resnično izvedena in ali ne gre za konflikt interesov v širšem smislu.Mestna občina Murska Sobota je priznala, da je turškemu podjetju Pasha Ballons dodelila subvencijo. To bi lahko pomenilo še eno dodatno težavo za Timija Gomboca v opravljanju funkcije nepoklicnega podžupana zaradi konflikta interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. (Foto: Prava)Podžupan sam je za STA pojasnil, da je njihova odločitev o investiciji v Mursko Soboto povezana z odprtostjo in podporo lokalne skupnosti. “Tukaj bodo namreč zadostili vsem zahtevam evropske zakonodaje in pridobili vse potrebne certifikate Evropske agencije za varnost v letalstvu in Javne agencije RS za civilno letalstvo,” je navedel. Po njegovih besedah je ključno vlogo pri selitvi podjetja v Mursko Soboto odigrala prav odprtost občine. Obrat bo ob polni operativnosti zaposloval več kot 40 ljudi različnih profilov, kar lokalnemu gospodarstvu prinaša pozitivne učinke.Komisija za preprečevanje korupcije je odgovorila, da bo omenjeni primer obravnala kot prijavo in naredila predhodni preizkus, ali je Timi Gomboc kršil Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. (Foto: Luka Perš)Vendar pa je prav ta trditev obenem predmet kritične pravne presoje. ZIntPK v 27. členu jasno določa, da nepoklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v pravnih osebah, ki so neposredno povezane z lokalno skupnostjo, če obstaja možnost vpliva zaradi javne funkcije. Tako postane vprašanje ne le dejanskega sodelovanja v postopkih odločanja, ampak tudi samega videza oziroma domneve, da bi javni funkcionar lahko vplival na poslovanje podjetja, ki mu svetuje.Poleg tega ima po 12. členu ZIntPK vsak funkcionar obveznost, da prijavi svoje morebitne zasebne interese in dejavnosti, ki bi lahko vodile v konflikt interesov, Komisiji za preprečevanje korupcije ali pristojni etični komisiji. V primeru Gomboca pa občina priznava, da o njegovi svetovalni vlogi nima uradnih informacij, kar pomeni, da verjetno ni bilo ustreznega prijavljanja. To dodatno odpira vprašanje transparentnosti in spoštovanja integritetnih standardov.Občina je sicer pojasnila, da nima urejenega partnerstva ali sodelovanja s podjetjem Pasha Balloons in da podžupan ni neposredno vpleten v postopke za pridobivanje subvencij, ki jih je podjetje prejelo na javnem razpisu. Prav tako niso bili dodeljeni posebni ugodnosti, kot so zemljišča, davčne spodbude ali spremembe prostorskih aktov. Kljub temu pa sama razdelitev sredstev podjetju, katerega svetovalec je podžupan, ustvarja vtis netransparentnosti in morebitnega neetičnega ravnanja.Mestna občina Murska Sobota zagotavlja, da Timi Gomboc ni sodeloval v nobenem sklopu projekta sodelovanja murskosoboške občine s turškim podjetjem Pasha Ballons. (Foto: Luka Perš)Komisija za preprečevanje korupcije je v svojem odgovoru potrdila, da bo primer preučila. KPK je namreč edini pristojni organ, ki lahko oceni, ali obstaja konflikt interesov v skladu z ZIntPK in ali so bile kršene določbe, ki urejajo prepovedi poslovanja in delovanja funkcionarjev v gospodarskih družbah. Kršitve teh določb lahko vodijo tudi do sankcij, vključno z odpoklicem funkcionarja in vračilom neupravičeno pridobljenih sredstev.Pravni okvir tako jasno določa, da mora funkcionar v primeru sumov konflikta interesov dokazati, da se je izločil iz vseh postopkov, ki se nanašajo na podjetje, s katerim ima poslovne povezave. Ta izločitev mora biti popolna, transparentna in dokumentirana, kar pa v tem primeru zaradi odsotnosti prijave svetovalne vloge in aktivnega sodelovanja pri lokalnih investicijah postaja vprašljivo.Poleg tega se pojavlja vprašanje tudi o politični plati zadeve. Kot član Socialnih demokratov, stranke, ki v sedanji vladi pokriva področja gospodarstva in kohezijskih sredstev, je dr. Gomboc v središču pozornosti ne le zaradi lokalnih povezav, ampak tudi zaradi možnih vplivov na višjih ravneh odločanja. To ustvarja dodaten pritisk, da so postopki še strožje nadzorovani, da ne pride do zlorabe položaja ali privilegiranih informacij.V luči vseh teh dejstev ta primer ne odraža zgolj vprašanja posamezne moralne ali pravne odgovornosti, temveč predvsem potrebo po jasnih in neizprosnih standardih integritete v lokalni upravi. Transparentnost, odgovornost in spoštovanje pravnih norm so ključni temelji zaupanja državljanov v delovanje javnih institucij.Ali bo sedanji senat Komisije za preprečevanje korupcije izdala ustrezno mnenje v primeru Timija Gomboca? (Foto: Posnetek zaslona-KPK)Zato je nujno, da Komisija za preprečevanje korupcije izvede poglobljeno preiskavo in da občina Murska Sobota poskrbi za večjo transparentnost in dosledno spoštovanje zakonskih določb. Samo tako lahko preprečimo, da bi se pojavljali dvomi o pravilnosti razdeljevanja javnih sredstev in o poštenosti funkcionarjev, ki so dolžni delovati v javnem interesu, ne pa zasebnem.Odgovor KPK v primeru nepoklicnega podžupana Murska Sobota Timija Gomboca. (Foto: Luka Perš)Odgovori Mestne občine Murska Sobota:Ali je Mestna občina Murska Sobota seznanjena, da aktualni podžupan dr. Timi Gomboc nastopa kot svetovalec omenjenemu podjetju, ki načrtuje gospodarsko dejavnost znotraj občine?Dr. Timi Gomboc nas kot podžupan Mestne občine Murska Sobota ni seznanil, da bi bil svetovalec podjetju Pasha Balloons d.o.o., te trditve ne moremo potrditi, saj o tem nimamo uradne informacije.Ali je Mestna občina sklenila kakršnokoli uradno sodelovanje, partnerstvo ali dogovor s podjetjem, ki ga zastopa podžupan Gomboc? Če da, kakšni so pogoji sodelovanja in kdo vodi pogajanja?Mestna občina nima sklenjenega nobenega partnerstva ali da bi na kakršen koli drug način sodelovala pri skupnih projektih s podjetjem Pasha Balloons d.o.o. Mestna občina Murska Sobota je sicer soorganizator javnih prireditev Sobota Balonfest, vendar pa pri tem ne sodeluje navedena družba, ampak društvo Pasha balon klub, vendar je potrebno izrecno navesti, da podžupan pri celotni organizaciji ali dogovarjanju glede izvedbe prireditve ne sodeluje, ampak ta dela opravljajo drugi zaposleni na mestni občini.Ali je bila v občini opravljena presoja o morebitnem nasprotju interesov podžupana, glede na njegovo svetovalno vlogo in hkrati položaj v občinski izvršni oblasti?Po določbi tretjega odstavka 35. člena ZIntPK prepoved poslovanja ne velja za postopke oziroma druge načine pridobivanja sredstev, ki ne pomenijo naročanja blaga, storitev ali gradenj oziroma katere koli oblike javno-zasebnega partnerstva, pod pogojem, da so pri tem dosledno spoštovane določbe ZIntPK ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja nasprotju interesov, oziroma pod pogojem, da se funkcionar dosledno izloči iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Podjetje Pasha Balloons d.o.o. se je prijavilo na javni razpis za dodelitev pomoči za razvoj podjetništva in malega gospodarstva v Mestni občini Murska Sobota za leto 2025, izdani so bili že sklepi o dodelitvi sredstev. Podžupan dr. Timi Gomboc ne sodeluje v nobeni fazi postopka, ne pri izdaji sklepa, niti pri sklenitvi pogodbe o dodelitvi sredstev.Ali je dr. Gomboc v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) prijavil svojo svetovalno dejavnost Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) ali občinski etični komisiji (če ta obstaja)?To je vprašanje za dr. Timija Gomboca.Kakšna je vsebinska vloga podžupana Gomboca pri privabljanju tujih investitorjev v občino? Ali sodeluje neposredno pri urejanju dokumentacije, prostorskih aktov, subvencij ali drugih podpornih mehanizmov za to konkretno podjetje?Vloga lokalne skupnosti je pri privabljanju investitorjev zelo široka, vsakemu potencialnemu investitorju ali družbi, ki želi izvajati dejavnost na našem območju, nudimo vse potrebne informacije, ki so potrebne bodisi za umeščanje gradenj v prostor ali tudi druge splošne informacije za uresničitev investicijskih namer. Ta vloga pa ne vključuje neposrednega pridobivanja dokumentacije ali kakršnega koli aktivnega zastopanja katerega koli podjetja. Nobeden od podžupanov v mestni občini nima konkretnih nalog glede privabljanja novih investitorjev, saj ta dela opravljajo zaposleni na pristojnem oddelku za premoženjsko pravne zadeve oziroma za gospodarske dejavnosti.Ali je občina za ta projekt podjetju že dodelila kakršnekoli ugodnosti – npr. zemljišča, davčne spodbude, spremembo OPN ali drugo obliko podpore?Družbi Pasha Balloons d.o.o. ni bila dodeljena nobena ugodnost ali preferenca v smislu vašega vprašanja (zemljišča, davčne spodbude, sprememba OPN). Družba je na razpis za dodeljevanje sredstev za pospeševanje podjetništva in malega gospodarstva kandidirala enako, kot ostali pravni subjekti. Ali občina vodi ali načrtuje kakršenkoli javni razpis ali razdeljevanje sredstev, pri katerem bi to podjetje lahko sodelovalo?Že navedeno zgoraj pod točko 3.Kako Mestna občina zagotavlja, da v postopkih odločanja ne prihaja do konflikta interesov med funkcionarji in zasebnimi vlagatelji?Podžupan ne uradno, niti neformalno ne sodeluje v postopkih dodeljevanja sredstev, niti v drugih postopkih ali opravilih mestne občine, ki se nanašajo na družbo Pasha Balloons d.o.o. Enako velja v vseh ostalih primerih.Luka Perš

Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili, da je koncesija za izvajanje avtobusnega prometa problematična, saj zaradi načina obračunavanja subvencije vsa tveganja prevzema Mestna občina Maribor. Marprom pa vse očitke zavrača.Pred kratkim smo na Prava.si objavili članek z naslovom Mariborski župan Saša Arsenović "Oškodoval proračun za kar pet let" ???? KPK in Računsko sodišče, veselo na delo!. V njem smo razkrili ugotovitve mariborskih občinskih nadzornikov o poslovnem sodelovanju med podjetjem Europlakat in mariborsko občino. Med drugim so nadzorniki ugotovili sledeče:"Koncesija je bila namenoma podeljena izbranemu ponudniku, pri vzdrževanju avtobusnih nadstešnic pa se je oškodovalo PRORAČUN OBČINE ZA KAR PET LET. Koncesijska pogodba je nepregledna in za občino škodljiva, saj MOM plača celoten strošek izvedbe koncesije, koncesionar ( Europlakat, op.a) pa je pridobil na prikrit način prevladujoč položaj na podroćju oglaševanja v občini.Obestilo občine, da strošek upravljanja in vzdržetrvanja sistema Mbajk pokriva partner NLB, ne drži, saj celoten znesek plačuje MOM v obliki "nadomestila", ki za celotno, 15- letno trajanje javno- zasebnega partnerstva znaša tri milijone evrov ( 200.700 evrov vsako leto) in predstavlja vložek javnega partnerja. "Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili določene finačne kršitve poslovanja med javnim občinskim podjetjem MARPROM in MOM pod vodstvom mariborskega župana Saše Arsenovića. (Foto: Posnetek zaslona-Marprom)Kaj je šlo narobe v primeru Marprom?Mariborski občinski nadzorniki v svojem poročilu očitajo vodstvu občine pod vodstvom mariborskega župana Saše Arsenovića, da vsa tveganja prevzema občina. Podjetje Marprom skrbi tudi za avtobusni promet in upravlja občinska parkirišča. Vse kaže, da je bila mariborska občina v preteklosti spet finančno radodarna.Tako so v podjetju Marprom v mesecu aprilu 2023 ustvarili z avtobusnim prometom za 380 tisoč evrov prihodkov, a so imeli za 1, 14 milijona evrov stroškov. Tako je razliko v obliki subvencije v višini 758 tisoč evrov pokrila mariborska občina. Poleg tega Marprom izvaja še druge dejavnosti. To so tržni prevozi, upravljanje avtobusne postaje, pajka, gondole, bike parka.. Tako so pri stroških za mesec april 2023 niso izdelali izračunov, ampak so bili v celoti upoštevani kot strošek javne gospodarske službe. Nadzorniki izpostavljajo nejasnosti pri izračunu amortizacije. Predvsem v strošku, ki ni razdeljena na javno in tržno dejavnost. Nadzorniki tudi ne morejo ugotoviti, kjer so vidni prihodki od tržne dejavnosti ter če so bili podani vsi podatki za obračun subvencije.Foto: Prava.siTo pa ni edina težava za Marprom. Mariborski občinski nadzorniki so ugotovili, da je Marprom v letu 2022 v mariborski mestni proračun nakazal manj denarja, kot bi ga moral po pogodbi. Poleg tega bi morali skrbeti tudi za vzdrževanje in urejanje parkirišč, pri čemer glede tega nimajo ustrezne opreme in kadra. Marprom mora zaradi tega vedno izvesti javne razpise, da najeme zunanje izvajalce, da ugodi zahtevam pogodbe. Nadzorniki opozarjajo, da obstaja tveganje, da se sicer čiščenje opravlja, plačilo pa se vrši iz druge koncesijske pogodbe. Zaradi omenjenih ugotovitev so nadzorniki uvedli tudi nadzor nad mobilnim plačevanjem parkirnin. V Marpromu so se na očitke odzvali z odgovorom, da so prepričani, da vse naloge izvajajo v skladu z določili pristojnega odloka, kar naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je pravilnost poslovanja preverila notranje revizijska hiša in ni ugotovila nobenih nepravilnosti. Prav tako zavračajo trditve glede slabe podeljene subvencije, saj naj bi se način obračunavanja izvajal izključno na podlagi vsako leto sprejetega pravilnika o sodilih ter določil pristojnega odloka, v katerem so določeni vsi potrebni parametri, od obratovalnih časov, frekvenc voženj, prevoženih kilometrov in obratovalnih ur do cen, ki jih potrjuje mestni svet. V Marpromu so tudi opozorili, da so nadzorniki popolnoma napačno predstavili podatke za mesec april 2023 ter nadzornikom očitali, da zavajajo s podatki. O premalo nakazenem denarju v proračun za leto 2022 pa v podjetju še preverjajo.Kateri medij spet teži Arsenoviću z lokalnimi zgodbami? Njegovi najemniki iz Večera. Luka Perš

Znana slovenska pevka Brigita Šuler se je znašla ponovno v središču slovenske javnosti Tokrat ne zaradi njene glasbe in koncertov, ampak zaradi službe, ki jo opravlja. Brigita Šuler je med drugim tudi ravnateljica Glasbene šole Litija Šmartno. V osrednjem tiskanem mediju Delo so petega oktobra 2023 napisali članek z naslovom Ravnateljica Brigita Šuler naj bi ponaredila podpis uslužbenke. Med drugim so tudi napisali, da je zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja ponarejanja listin je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na kazenski oddelek pristojnega okrajnega sodišča v Trbovljah maja vložilo zahtevo za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zoper ravnateljico Glasbene šole Litija-Šmartno Brigito Šuler. V našem mediju v nadaljevanju objavljamo obširen in po našem mnenju tudi argumentiran odgovor s strani Glasbene šole Litija-Šmartno pod katerega se je podpisala ravnateljica šole Brigita Šuler. Preberite si odgovor sami in ocenite sami, kdo vam laže v tej zgodbi. Brigita Šuler ali časnik Delo? Po našem laičnem mnenju smo bolj mnenja, da je nekdo načrtno hotel očrniti dolgoletno slovensko pevko in ravnateljico Glasbene šole Litija-Šmartno Brigito Šuler.V nadaljevanju si lahko preberete celotno odgovor ravnateljice Glasbene šole Litija-Šmartno Brigite Šuler objavljen na spletni strani šole z dne sedmi oktober 2023:Spoštovani starši in širša javnost!V minulem tednu ste morda prebrali zavajajočo objavo novinarja, ki je za sicer ugleden časopis objavil vsebinsko neprimerno dvoumen in posledično zavajajoč članek. Nastopil je čas, ko se moram odzvati na nedopustno nestrokovne medijske objave, ki temeljijo na površnem poznavanju problematike, z bizarnim ciljem pridobivanja klikov, čeprav za ceno razžalitve nedolžne osebe.Glavni očitekV spornem članku je glavna tema kriva ovadba naše bivše zaposlene, da sem jaz kot ravnateljica ponaredila njen podpis na dokumentu, ki ga je dejansko podpisala sama. Ovadbo je zaposlena podala preden je izvedela, da sem imela za vrati pisarne pričo, ki je celoten dialog slišala in je o tem že pričala na sodišču. Dialog, ki dokazuje, da je zaposlena dejansko podpisala dotični dokument, je slišal tudi sodelavec, katerega učilnica je v bližini. Dokument, ki ga je sodelavka podpisala je bil za njo obremenilen do te mere, da ji je bilo na osnovi dokumenta izrečeno že tretje opozorilo in posledično prekinitev delovnega razmerja. Kot zadnjo možnost si je zaposlena pozneje drznila izvesti kriminalno dejanje, podati lažno ovadbo, da sem jaz njen podpis poneverila.Počasni sodni procesi – manipulacijski čas za neutemeljeno blatenjePrva obravnava za krivo ovadbo je bila na sodišču v Trbovljah že junija 2023, vendar do danes še vedno ni bila zaslišana še ena priča, ki naj bi bila zaslišana v Ljubljani. Prav tako še vedno nisem prejela poziva, da predam sporen dokument, ki vsebuje podpis zaposlene, sodnemu grafologu. Ta bi namreč v najkrajšem času lahko dokazal, da se bivša zaposlena laže in da je s svojo krivo ovadbo storila kriminalno dejanje, za katerega ji grozi dve leti zaporne kazni. V času, ko sodni mlini opravljajo svoje delo, se je bivša zaposlena menda odločila unovčiti še zadnji potencial svoje žlehtnobe in s svojimi lažmi, domnevno dotičnega novinarja, ki je zavajajoči članek objavil, navdihniti do mere, da je pozabil na svojo strokovnost in začel pisati kot novinar s pol leta izkušenj pisanja po socialnih omrežjih, ki mu je glavni cilj le clickbait.Foto: Posnetek zaslona-DeloZavajanje novinarja z dejstvi brez navedbe časovnicNovinar je v članku z udarnim naslovom in meni očitanem ponarejanju podpisa bivše sodelavke, za tem navedel še nekaj faktov nepravilnosti, ugotovljenih s strani pristojnih institucij, ki v celoti držijo. Pomembno pa je, da verjetno namenoma NI navedel časovnic, da so bile te nepravilnosti storjene še preden sem jaz nastopila na delovno mesto ravnateljice Glasbene šole Litija-Šmartno. V času mojega ravnateljevanja so bile te nepravilnosti kvečjemu odpravljene in ne povzročene. Novinar je s svoj objavo javnost po vsej verjetnosti namerno zavajal, da sem za navedene napake in kršitve poslovanja odgovorna jaz, saj je ta dejstva nanizal pod svojim zapisom, da obstaja utemeljen sum, da sem poneverila podpis bivše zaposlene, ni pa navedel, da so ugotovljene nepravilnosti iz časa prejšnjega vodstva.Foto: Posnetek zaslona- Glasbena šola Litija ŠmartnoPrva nepravilnost, ki sem jo odpravila ob začetku mojega ravnateljevanja je vir vseh težav s katerimi se spopadam zdaj!Ob nastopu ravnateljevanja sem bila najprej seznanjena s podjemno pogodbo, ki naj bi jo bivši zaposleni podaljšala že prvi dan mojega ravnateljevanja. Za podpis te pogodbe me je najprej vprašala bivša ravnateljica, potem pa me je za podpis pogodbe prosila še dotična bivša sodelavka. Po preučitvi podjemne pogodbe sem ugotovila, da gre za zakonsko nedopustno pogodbo, saj zaposleni, za opravljanje del in nalog za katere je bila že zaposlena v Glasbeni šoli Litija-Šmartno, zagotavlja dodatno plačilo približno 550 EUR bruto mesečno. Podpis te pogodbe sem zavrnila z obrazložitvijo, da je pogodba zakonsko nedopustna in takrat so se začele vse moje težave. Bivša sodelavka je potem začela zavračati dela in naloge po napotku ravnatelja, jaz pa sem se kljub vsemu, še eno leto trudila vzpostaviti znosen poslovni odnos, da bi vsaj tekoče delo potekalo nemoteno. Zdaj že bivša zaposlena je menda med delovnim časom pisala vsem inšpekcijskim službam, KPK-ju, celo posameznikom v Državnem zboru RS in jih obveščala o nepravilnostih, ki naj bi jih sama namerno naredila, zavedajoč se, da je ravnateljica tista, ki tako ali drugače kot odgovorna oseba nosi vso odgovornost za vse nepravilnosti. Na ta način naj bi se maščevala meni, vendar je prav na račun “anonimnih” prijav, računsko sodišče ugotovilo, da je bila njena podjemna pogodba nezakonita. Kazen za nezakonito podjemno pogodbo je morala plačati bivša ravnateljica, žal pa tudi šola kot javni zavod.Glede na to, da se je v preteklosti menda dogajalo, da so zaposleni morali večkrat strune ali jezičke za klarinet ali ostali potrošni material za potrebe učnega procesa kupovati sami z lastnim denarjem, je zelo verjetno, da je v minulih skora 11 letih ta podjemna pogodba povzročila velik manjko sredstev Glasbeni šoli Litija-Šmartno. Zato sem kljub vsem medijskim napadom ponosna, da sem svoje ravnateljevanje že na samem začetku zastavila na temelju poštenosti, zakonsko neoporečnega in gospodarno odgovornega poslovanja, kar bo zaposlenim v Glasbeni šoli Litija-Šmartno omogočilo motivacijsko popolno delovno okolje za doseganje vrhunskih uspehov.Brigita Šuler, ravnateljica Glasbene šole Litija-ŠmartnoUredil Luka Perš

Slovenijo so pred dobrim mesecem dni prizadele poplave. Še enkrat smo se izkazali s solidarnostjo, saj je mnogo državljanov priskočilo na pomoč prizadetim v poplavah. Svojo usodo je doživelo tudi naselje Letuš, oziroma kot ji rečejo domačini Letuška Gmajna.So le eno izmed mnogih naselij v Sloveniji, kjer se v preteklosti ni vlagalo popolnoma nič v protipoplavno zaščito. Obstaja več razlogov. Eden izmed njih je nečiščenje struge reke Savinj in nečiščenje njenih brežin. Brežine niso bile utrjene s skalami in betonom. Skozi leta so se zanemarjali jezovi. V tem naselju se ni uredila niti struga reke Pake, ki bi morala biti bolj vzporedno speljana v reko Savinjo in s tem se ne bi oviral pretok ene in druge reke, pa tudi reka Paka ne bi poplavljala tako kot poplavlja sedaj.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaŠe več, v letošnjem letu so v naselju Letuše zgradili jez, ampak niso v sklopu tega odstranili otok naplavljenega gramoza in zraslega drevja na površini 5000 kvadratnih metrov. Vse to seveda zmanjša pretočnost reke. Potrebno je vedeti, da so v poplavah leta 1990 na območju Celjske kotline popustili nasipi ob poplavjanju reke Savinje. Ob tokratnih poplavah na tem območju pa so praktično vsi zdržali, se je pa voda razlila preko njih, ker se je struga zmanjšala na račun drevja in naplavin.Domačini iz Letuša trdijo, da bi s kvalitetnim in rednim vzdrževanjem poplave lahko preprečili. Pravijo, da je reka Savinja hudourniška reka. Savinjo bi se dalo najlažje krotiti z zavarovanimi brežinami, jezovi, kaskadami in rednim čiščenjem tako struge kot tudi brežin. Ključna napaka je, da so hoteli težavo Savinje v Letušah rešiti z razlivnimi območji, kar pa pomeni dobesedno katastrofo za prebivalce naselja.V tokratnih poplavah se je reka Savinja na območju Letuša dvignila v dveh urah maksimalno do svoje višine in v enakem času tudi padla. Prav to so resnični znaki hudourniške reke. Pri tem moramo navesti, da ima reka Savinja v samo slabih 50 kilometrov toka do Braslovč ozko dolino in pogorja- Golte, Smrekovec, Raduho, Olševo, Savinjske Alpe, Černivec, Menino planino, Dobrovolje in Čreto. Savinjo pa na tem območju obkrožajo tudi hudourniški potoki Paka, Lučnica, Dreta in Ljubija. Vsi ti potoki ob Savinji s količino padavin ekstremno hitro naraščajo.Pobuda za državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. (Foto: Bralec Prava.si)Zakaj država reko Savinjo ne kategorizira kot hudourniško reko?!Težava je sledeča. Reka Savinja bi morala biti po vseh strokovnih kriterijih označena za hudourniško reko. Vendar se je država in njene odgovorne institucije za vodovje odločila, da jo bo kategorizirala za mirno reko.Zato je država v avgustu 2022 naredila državno prostorsko načrtovanje za zagotovitev poplavne varnosti v spodnji Savinjski dolini. Po tem planu bi imela Savinja več suhih zadrževalnikov in eden izmed njih bi bil tudi na desnem bregu naselja Letuš.Sedaj po poplavah pa občina Braslovče, predvsem župan Braslovč Tomaž Žohar, želijo/želi, da bi se suhi zadrževalnik razširil na levi breg, kar nekako ni logično, saj ta del ne bi bistveno pripomogel k večji količini izlivne vode. Težava je, da večina hiš v naselju se nahaja prav na levem bregu. Tam bi se naj nahajalo približno 110 hiš, ter na desnem bregu približno 30. Prebivalci levega brega naselja trdijo, da se počutijo kot slepo črevo občine Braslovče.Občina v zadnjih dvajsetih letih ni uredila ne kanalizacije, ne optike, ne razsvetljave. Vozijo se skoraj po uničenem asfaltu, ki so ga pred dvajsetimi leti financirali sami prebivalci. Gre v resnici za mirno in prijetno naselje, kjer so njihova zemljišča vredna skoraj več kot kje drugje v okolici Celja.Tako se je župan Braslovč Tomaž Žohar predstavljal svojim volilcem pred zadnjimi lokalnimi volitvami v letu 2022. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook)Braslovški župan Tomaž Žohar se obnaša kot ŠERIF! Z lažmi in manipulacijami želi izseliti prebivalce naselja Letuš na svojo lokacijo!Obstaja pa tudi veliko temnejša plat naselja Letuš. Izpostavili smo že, da občina Braslovče za ta konec naselja ni naredila enostavno nič na infrastrukturi. Aktualni župan občine Braslovč je lani ponovno postal neodvisni kandidat Tomaž Žohar. Leta 2018 je kot neodvisni kandidat s podporo desnih strank zmagal za svoj prvi mandat župana Braslovč. Za svoj drugi mandat pa se je podal s svojo listo in prepričljivo zmagal. Naši viri iz lokalnega okolja pa so nam še povedali, da se je Žohar politično zelo približal stranki Socialnim demokratom in bi naj imel tudi konkretne osebne povezave s trenutnim predsednikom vlade dr. Robertom Golobom. Nekaj najbolj sprevrženega je, ko hoče nekdo kovati dobičke na tuji nesreči. Kot že nekaj časa sramežljivo poročajo osrednji mediji, se prav to sedaj dogaja prebivalcem Letuš. Aktualni župan Braslovč Tomaž Žohar je le nekaj dni po poplavah sumljivo pričel širiti svojo populistično idejo o preselitvi celotnega naselja, ki se razprostrira na levem in desnem bregu Savinje. Da je ideja Žoharja toliko bolj sporna kaže podatek, kam bi prebivalce preselil. Izvedeli smo, da bi jih preselil v območje Rakovlje v občini Braslovče. Ironija je toliko hujša, saj to območje velja za močvirnato. Še huje pa je, da je župan Žohar v javnost podajal lažne informacije. Prva je ta, da so bili vsi občani poplavljeni že štirikrat, kar definitivno ne drži. Štirikrat so bili poplavljeni samo tisti, ki so najbližje reki Paki, to je približno 20 hiš, torej manj kot 1/3. Preostale hiše pa so bile poplavljene ali prvič ali drugič po letu 1990. V naselju pa obstaja tudi nekaj hiš, ki niso bile poplavljene niti tokrat.Druga lažna informacija župana Žoharja pa je podatek, da si želi izseliti po njegovih besedah večina prebivalcev naselja. A to niti malo ne drži. Po poplavah so trije krajani Letuš oziroma dva krajana naredila civilno inciativo Za varno okolje. Pod to inciativo se je podpisali tudi večina prebivalcev Letuša, katerih glasovi so bili zlorabljeni. Prebivalci so dali svoj glas za varno okolje (ureditev ter sanacija brežin reke Savinje in Pake). Definitivno pa ni njihov glas ni bil namenjen za izselitev, kakor je to predstavil braslovški župan Žohar.Krajani so hitro ugotovili podle namene Žoharja in so ustanovili novo civilno inciativo z naslovom Za ureditev brežin reke Savinje in Pake, obenem pa proti izselitvi. Do sedaj je omenjena inciativa zbrala več kot 80 podpisov, to približno znaša šestdeset hiš. Sedaj se krajani Letuš zaradi tolikšnega pojavljanja v medijih braslovškega župana Žoharja in njegovega širjenja dezinformacij bojijo, da bo odločitev o njihovi usodi bolj politična kot strokovna. Žohar pri tem ne izbira sredstev, saj v dani situaciji pritiska tako na občinske službe kot pristojne državne institucije. V želji po svojem uspehu ne izbira sredstev in ne posluša želja svojih občanov, predvsem krajanov Letuš. Omeniti moramo tudi to, da so ga krajani Letuš pred približno petimi leti peljali prav na to območje, kjer je sedaj odneslo kar nekaj zemljine in porušilo eno hišo. V primeru, da bi se v tem času uredila brežina do tega ne bi prišlo. Pri tem moramo povedati, da so za nastalo situacijo posredno odgovorni vsi pretekli župani Braslovč pred prihodom Tomaža Žoharja.Žohar pa je ustvaril še eno cvetko. Aktualni braslovški župan je približno mesec in pol pred poplavami dovolil s pomočjo občinskega sveta gradnjo treh novih hiš ter legalizacijo črnega objekta na desnem bregu Savinje. Po poplavah pa je obrnil ploščo za 360 stopinj in je takoj postal največji zagovornik preselitve krajanov Letuš. Le ZAKAJ?, ogorčeno sprašujejo krajani. Žal tega odgovora ne ve nihče razen braslovškega župana Žoharja. Občani sumijo, da gre tukaj za višje interese, ki dišijo po korupciji. Tudi prebivalci Letuš niso bedaki, da ne bi vedeli, kako odteka denar v takšnih poslih.Krajani Letuš se sedaj tudi sprašujejo, zakaj trenutni braslovški župan Tomaž Žohar trmasto vztraja pri svoji odločitvi in ne želi niti slišati argumente tamkašnjih živečih prebivalcev o njihovih željah po sanaciji območja. Žohar pa je kot kaže tudi pozabil, da je v letu 2022 podpisal pogodbo z direkcijo RS za vode v višini 20 milijonov evrov. Projekt pa se mora zaključiti do leta 2025. Torej zakaj je nekdo leto dni nazaj podpisoval pogodbo za protipoplavno ureditev, sedaj pa je obrnil ploščo in si želi izseliti celotno prebivalstvo naselja Letuš. Najlažje je reči, da tukaj ne morejo zagotoviti poplavne varnosti. Seveda je ne morejo, če nič ne naredijo, da bi se dolgoletni problem ustrezno rešil in saniral.

Mladinsko društvo Černelavci organizira v soboto, 1.4.2023 ob 19.uri v Gasilskem domu Černelavci zabavno sproščeno prireditev Prvo aprilska komedija. Na njej bosta nastopila Bliža se prvi april oziroma dan šaljivcev. Mladinsko društvo Černelavci je v preteklih letih na ta dan priredilo stand-up prireditve s priznanimi slovenskimi stand-up komiki, kot so Jernej Celec, Marko Žerjal in Admir Baltić.Po treh letih premora se dogodek, Prvoaprilska komedija, vrača v Černelavce. Tokrat bodo na prireditvi nastopili trije komiki.Prvi bo nastopil Aljaž Poredoš. Gre za perspektivnega mladega stand-up komika, ki prihaja iz Prekmurja. Pravi, da ima nekatere šale pripravljene vnaprej, nekatere pa pridejo sproti. Med drugim nas opozarja tudi na “črni humor“. Drugi nastopajoči je Andrej Šarkezi - Bakreni. Slovenska javnost ga je spoznala v šovu Slovenija ima talent. Od takrat je opravil že veliko nastopov ter nasmejal množice ljudi. Foto: Mladinsko društvo ČernelavciOsrednji gost večera pa bo Sam Sebastian oziroma, kot pravi on, Mentalist. Šov iluzionista je svež, unikaten in namenjen gledalcem vseh starosti. Na svojstven in humoren način je v svojih dosedanjih predstavah ustvaril iluzijo branja misli, premikal predmete na daljavo, ukrivljal jedilni pribor ter premikal meje telesa in uma z lebdenjem ali hojo po razbitem steklu. Sam Sebastian letos obeležuje dvajsetletnico svoje prve odrske predstave. V dosedanji karieri je nastopil več kot tisočkrat v šestih različnih državah. Dogodek se bo odvil v soboto, 1. 4. 2023, ob 19. uri v prostorih Gasilskega doma Černelavci. Vstopnica stane 12 EUR. Zagotovite si jo lahko v preprodaji, v Gostilni Spirić v Černelavcih ali na dan prireditve. Število kart je omejeno. Več informacij o prireditvi lahko izveste na spodnji povezavi:https://www.facebook.com/events/3475670942679538/?ref=newsfeedVabljeni na dve uri zabave in smeha!Luka Perš