Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!
Nataša Pirc Musar je dobesedno privatizirala področje dostopa in varovanja osebnih podatkov s podjetjem Infohiša. Med referencami večinoma opazimo podjetja in institucije iz poslovnega omrežja Boruta Jamnik, rusko Sberbank, GEN-I, RTV SLO in VS RS..!
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 7. November 2022 ob 14:51

Odpri galerijo

Borut Jamnik, Nataša Pirc Musar, Robert Golob in poslovalnica ruske Sberbank v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube, N1 Slovenija)

V našem mediju zelo kritično pišemo o t.i. obalni struji z osrednjim operativcem predsednikom Modre zavarovalnice Borutom Jamnikom. Zakaj? Obalna struja je s pomočjo dnevnih obalnih migrantskih operativcev in koordinatorjev v Ljubljano prevzela ključne pozicije v policiji, sodstvu, (para) državnih družbah in "državnih neodvisnih institucij". Nataša Pirc Musar je dejansko prosto po Milanu Brglezu kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt obalnih struktur. To vse dokazuje podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Nataša Pirc Musar je polovična lastnica podjetja. Med referencami podjetja je navedeno malo morje slovenskih in tujih podjetij, ki spadajo v poslovni krog Boruta Jamnika. Jamnikova Modra zavarolnica pa se pojavlja tudi kot ena izmed strank podjetja Info hiša. Med referencami podjetja lahko opazite tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in RTV Slovenija, kjer je bila Pirc Musar v preteklosti zaposlena. Enako med referencami podjetja lahko vidite podjetje Gen-I, kjer je od leta 2006 do novembra 2021 bil predsednik uprave sedanji slovenski premier Robert Golob. Kandidatka za predsednico države pa se je vse kaže tudi grdo zlagala, da poslovno ni nikoli sodelovala z ruskimi podjetji. Ena izmed vidnih referenc podjetja Info hiša je tudi sodelovanje z rusko banko Sberbank. Vse to le dokazuje, da je Nataša Pirc Musar postala t.i. "parkirišče za varovanje in dostopanje" osebnih podatkov obalnega omrežja modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani. V resnici pa je le izkoristila dolgoletni položaj informacijske pooblaščenke v Sloveniji. Polega tega pa se je sama pohvalila na soočenju na RTV Slovenija, da sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah, kjer se ukvarjajo z varovanjem in dostopanjem do osebnih podatkov (DPO). S tem si je s pomočjo državne funkcije zagotovila neprimerno prednost pred konkurenco v Sloveniji. Sama pa je tudi vedela, da bo zaradi evropske zakonodaje na področju DPO z njo morale sodelovati tako javne institucije in podjetja v (para)državni lasti. Poleg tega ima Infohiša še hčerinski podjetje v Skopju, kjer spet delujejo v projektih Evropske Unije na območjih držav nekdanje skupne države. Nič, Nataša Pirc Musar je enako OBALA. Še več, slovenski davkoplačevalci so podjetju Infohiša namenili že več kot 700 tisoč evrov od leta 2017. Seznam plačnikov je impresiven. Ob tem se lahko vprašamo, ali lahko ima eno podjetje tolikšno moč nad dostopom in varovanjem osebnih in ga dobesedno "privatizira". Gre za Big Brotherja DPO v Sloveniji!

Še dobrih nekaj dni in volilni upravičenci bodo odločili, ali bosta novi predsednik države sedanji poslanec SDS in neodvisni kandidat Anže Logar ali nekdanja informacijska pooblaščenka, vplivna odvetnica in neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar. Po zadnjih merjenjih javnega mnenja agencij Ninamedia in Valicon se zmaga nasmiha Nataši Pirc Musar. A razlika je po zadnji raziskavi Valicona med opredeljenimi volilci le šest odstotkov.

Nataša Pirc Musar je bila informacijska pooblaščenka od leta 2004 do julija 2014. V tem času si je najverjetneje  vzpostavila odlično mrežo poslovnih priložnosti za posle z urejanjem dostopa in upravljanja z osebnimi podatki. Poleg tega se je sama pohvalila na zadnjem soočenju RTV Slovenije, da sama sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah na področju varovanja in dostopanja osebnih podatkov (DPO). To si lahko preberete tudi v njenem življenjepisju na njeni spletni strani Predsednica.bo.


				Na levi strani Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Že od prvega dneva predsedniške kampanje sedanje kandidatke za predsednico države Nataše Pirc Musar mi ni dalu miru podjetje Infohiša. V njem ima odvetnica Nataša Pirc Musar polovični lastniški delež. Ostali delež ima njena partnerica iz Odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle Rosana Lemut Strle, njena nekdanja namestnica na mestu informacijske pooblaščenke. Obe kot fizični osebi.

V kronologiji ustanavljanja podjetja Infohiša in njenih poglavitnih referenc lahko le zapišemo, da je Nataša Pirc Musar postala dobesedno privatizerka DPO v Sloveniji. Moramo vedeti, da je Pirc Musar že od leta 2004 aktivno vpletena v DPO. Prvo je bila od julija 2004 do šetnajstega julija 2014 zasedala mesto informacijske pooblaščenke. Najverjetneje si je v tem obdobju zgradila pomembno mednarodno mrežo na tem področju, kar je sama tudi priznava s svojimi mednarodnimi funkcijami.

Leta 2013 je skupaj z Rosana Lemut Strle še kot informacijska pooblaščenka ustanovila Inštitut za dostopanje in varovanje osebnih podatkov Info hiša. Leta 2017 pa je inštitut postal delni lastnik podjetja Infohiša skupaj z večinskim lastniškim deležem odvetniške pisarne Pirc Musar-Lemut Strle. Kasneje sta še v lastniško strukturo vstopila Klemen in Tina Kraigher Mišič, a sta hitro tudi izstopila. 

Povej mi tvoje reference in ti povem kdo si? Info hiša med svojimi referancami navaja rusko banko Sberbank, nekdanji Golobov Gen-i in vključno večino podjetij iz poslovne obalne hobotnice Boruta Jamnika! Slovenski državljani od leta 2017 namenili več kot 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za posle Info hiše!

Eno izmed najbolj pomembnih segmentov vsakega podjetja so njegove reference. "Pokaži svoje reference in ti povem kdo si?!" je eno od zlatih pravil v poslu. Ozadje ključnih referenc jasno izkazuje, da je Nataša Pirc Musar kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt Obale. 

    
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. Med njimi je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Na spletni strani podjetja Infohiše lahko vidimo malo morje referenc podjetij in državnih "neodvisnih institucij", ki so povezani z osrednjim operativcem obalnega poslovnega omrežja predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika ( Hoteli Bernandin, Sava zavarovalnica, Uradni list Republike Slovenije, SavaRE, Sava Hotels & Resorts, Triglav, Telekom, Uradni list Republike Slovenije itd...).

Tudi samo podjetje Info hiša je opravilo storitve za Jamnikovo Modro zavarovalnico. To dokazuje Erar, kjer je Modra zavarovalnica za storitve Info hiši do sedaj plačala 5.490,00 EUR.  Zanimivo, njene usluge je v preteklosti potreboval tudi predsednik vlade Robert Golob.

Ena izmed referenc, s katerim se hvalijo v InfoHiši je tudi Golobov Gen-I. Še več, Nataša Pirc Musar je po spominu avtorja javno zanikala, da nikoli sodelovala kot lastnica poslovno z ruskimi podjetji. Spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, iz katere države izvira banka Sberbank? Boste to pojasnili slovenski javnosti?

Pirc Musar pa je izkoristila svoje odlične veze kot nekdanja zaposlena na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Enako lahko zatrdimo za RTV Slovenija, kjer je bila zaposlena kot voditeljica Dnevnika. Kasneje pa je kandidirala še neuspešno kot kandidatka za generalno direktorico RTV Slovenija, ko so ji to preprečeli sile stranke Socialnih demokratov. Vsaj tako je sama javno povedala. Tudi s tema referencama se vidno hvalijo na spletni strani Info hiše.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Zgoraj smo omenili le nekaj najbolj zanimivih in izstopajočih referenc. Poleg teh se podjetje Infohiša ponosno ponaša še z NLB Leasing, Merkator, Atlantik Grupa, Bisnode, Cores informacijski sistemi, Inioglasi, Geodetska uprava Republike Slovenije, Generali in Generali Investments, Goodlife, JGL, Lifeclas Hotels &Spa, MPG Inspired Movements, Mahle, Merkur zavarovalnica, Mestna občina Ljubljana (župan Zoran Janković), Nakvis- nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Petrol (Dari Južna, omrežje Smelt, Dragan Isajlović..), Sava zavarovalnica, Sensilab, Spar, Sparkasse, Sportina Group, Studio Moderna (član stranke SD in eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko), Summit leasing Slovenija, Trgovinska zbornica Slovenije, Tehnološki park Ljubljana, Telekom Slovenije, Thomy F.E., Ajpes, AMZS, DHL, Helios, Iconomi, Ljubljanske mlekarne, SavaRe (Jamnikov mladostniški prijatelj Matjaž Jazbec), Sava Hotels & Resorts (Matej Narat, Dejan Rajbar) Slovenia Control, Univerza v Ljubljani, Triglav, Viberate in E 3- Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o (v 100-odstotni lasti družbe Petrol). 

Kaj vse te reference v resnici razkrivajo? Nič drugega kot le to, da je Nataša Pirc Musar v imenu varovanja in dostopanja do osebnih podatkov postala le še eno izmed parkirišč vzporednega mehanizma obalnih struj s prvim operativcem Borutom Jamnikom in koroških struj starih obveščevalnih struj (Petrol, E 3-Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o.).

Ja, vse kaže, da je prišel čas za plačilo Nataši Pirc Musarjevi poslovnemu omrežju, ki jo je ves čas zalagal s kopici evrov v preteklosti. Enako kot njenega moža Aleša Musarja in obema varoval hrbet pred morebitnimi policijskimi-davčnimi preiskavami in sodnimi postopki.


				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).

Moramo pa tudi verjeti kandidatki za predsednico države, da oba delata zakonito in plačujeta vse davke v Sloveniji. Res ne bi bilo lepo, če bi morebitna bodoča predsednica države Nataša Pirc Musar se zlagala pred domačo javnostjo.  

Še več, podjetje Info hiša je od svoje ustanovitve v letu 2017 do sedaj prejelo že 706.590,93 EUR davkoplačevalskega denarja. Največ so ji namenili Uradni list Republike Slovenije (169.173,77 EUR), Agencija republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (82.709,06 EUR), E 3 -Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. (57.826,10 EUR), Splošna bolnišnica Murska Sobota (37.122,82 EUR) in Univerza v Ljubljani (29.946,12 EUR). Vse ostale si lahko ogledate ob koncu članka v priloženih grafih z aplikacije Erar. 


				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar  Foto: Posnetek zaslona Erar

Nikoli si ne bi mislili, da bo predvsem obalno omrežje modrega dečka z Dunajske 119 "ugrabilo" s pomočjo Nataše Pirc Musar področje varovanja in dostopanja osebnih podatkov ter vzpostavil nadzor. Pirc Musar je le druga stran  vplivnega lobista dečka Marka Pogorevca, ki je skrbel za "varnost" na Telekomu.


				Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Kronologija rojstva podjetja Info hiša

Podjetna Nataša Pirc Musar je malce pred iztekom svojega drugega mandata v letu 2013 ustanovila Inštitut za zasebnost in dostop do informacij oz. INFO HIŠA. Lastnici inštituta sta bili Nataša Pirc Musar in njena poslovna partnerica Rosana Lemut Strle, tudi njena sopartnerica v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle.

Direktorice društva so bile po podatkih na spletni strani E-bonitete Rosana Lemut Strle (20.8.2013-31.12.2014), nekdanja Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebaške Travnik ( 1.1.2015-31.12.2018) in Tina Kraigher Mišič (1.4.2018-30.8.2019). Od tega dneva naprej je bil inštitut v fazi likvidacije. Likvidacija upraviteljica inštituta je postala nihče drug kot dolgoletna prijateljica Pirc-Musar in še eno izmed pomembnih imen v poslovni hobotnici zakoncev Musar Victoria Krivolutskaya. 

Inštitut se je izbrisal iz vseh evidenc 8.4.2020. Naslov inštituta je bil na Likozarjevi ulici 14 ( isti naslov kot sedež odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle). Omenjeni inšitut pa je  prejel tudi 10.568,32 evrov javnih sredstev izkazuje aplikacija Erar. 

V tedniku Reporter so v času volilne kampanje pred prvim krogom predsedniških volitev razkrili, da je avgusta 2015 Pirc Musar neposredno po tem, ko je postala predsednica Rdečega križa Slovenije je njen zasebni zavod Info Hiša Rdečemu križu izdal fiktivni račun za pravno svetovanje v višini 778 evrov. 

V nadaljevaju novinar Reporterja Nenad Glücks razkriva, da omenjeni honorar ni sporen, a da je šlo v tem primeru za izdajo fiktivnega računa, saj ti ni izkazoval resnične vsebine. Na ta način se je tudi izognila Pirc Musar plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS je razkril novinar Reporterja. Kljub temu, da je Pirc Musar piarovsko spretno vse spretno zanikala spornosti honorarja, se je zadeva znašla v predkazenskem postopku je Reporterju sporočilo ljubljansko tožilstvo.


				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Zgodba pa postane zanimiva, ko je Nataša Pirc Musar "zavohala", kako bi lahko z istoimenskim podjetjem na preprost način prišla do javnih in evropskih sredstev predvsem zaradi zakonodaje EU. Kako so to izvedli? Popolnoma enostavno.

S sredstvi svojega inštituta in svoje odvetniške pisarne je bilo ustanovljeno podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Tako je postal inštitut 10-odstotni lastnik, odvetniška pisarna pa 90-odstotni lastnik. Podjetje je bilo ustanovljeno 17. februarja 2017.  

Dne šestega oktobra 2018 je iz podjetje izstopila odvetniška pisarna Murc-Pisar & Lemut Strle. Tega dne sta osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle postali polovični lastnici podjetja. Istega dne je iz lastništva izstopil predhodnik podjetja Infohiše Inštitut za zasebnost in dostop do informacij. 

Nove akrobacije z vstopom v lastništvo in izstopom lastništva sta uprizorila Tina in Klemen Kraigher Mišič. Oba sta postala manjša lastnika vsak s pet odstotnim lastniškim deležem 29. maja 2019.  Z lastništva podjetja sta oba tudi hitro izstopila. Klemen Kraigher Mišič je izstopil dne 18. oktobra 2020, Tina Kraigher Mišič pa 11. novembra 2020. Edini lastnici vsaka s polovičnim lastniškim deležem sta fizični osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle. 

Kdo so bili do sedaj direktorji omenje družbe? Prva direktorica podjetja Info hiša je postala Tina Kraigher Mišič. Svojo funkcijo je opravljala od 25.1.2017 do 1.4.2019. Nasledil jo je Klemen Kraigher Mišič. Funkcijo direktorja je opravljal od 1.4.2019 do 13.10.2020. Za njim je direktorsko mesto podjetja prevzel mož predsedniške kandidatke Aleš Musar. Na tej funkciji je bil od 12.10.2020 do 15.1.2021.


				Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Kdo so ožja ekipa Infohiše?  Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje za projekte EU v državah nekdanje Jugoslavije!

Na spletni strani podjetja Infohiša piše, da je Info hiša  specializirana za področje varstva osebnih podatkov. V njihovi ekipi so pravnice in IT strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo pri reševanju zapletov na področju zavarovanja (data security) in varstva osebnih podatkov (data protection). Njihovo znanje se razteza tudi na odlično poznavanje nove evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je zapisano na spletni strani podjetja.

Direktorsko funkcijo za Alešem Musarjem je prevzela Bojana Pleterski. Sedanja direktorica Infohiše je razvijala 10 let kot vodja sistema zvestobe kartico Mercator Pika in bila tri leta v funkciji pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v sistemu Mercator. V ožji ekipi Infohiše najdemo še tehničnega direktorja Primoža Govekarja in vodjo DPO kluba Tino Novak. 

Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje. Na Facebook profilu so zapisali, da imajo odlične pravne strokovnjake za varstvo osebnih podatkov.

Kljub temu, da Makedonija še nekaj časa ne bo članica EU morejo makedonska podjetja s članicami EU biti GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) skladna! Direktor hčerinske družbe je Milivoj Kos. Je vodja projektov, ki jih financira EU!!! v Črni gori, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini na področjih reforme javne uprave, upravnega sodstva, uskladitev pravnih predpisov s pravnim redom EU in varstvo osebnih dogodkov. Kos je v preteklosti deloval v preteklosti na področju državne uprave in pravosodja v Sloveniji.

V zasebnem sektorju pa je deloval v Petanovem DZS d.d., Soline d.o.o. in v Mobitelu pod vodstvom Antona Majzlja. V Petanovem imperiju in tudi v Mobitelu je imel eno izmed glavnih besed v preteklosti vplivni kadrovnik nekdanje LDS  Gregor Golobič. Dokler ga modri deček z Dunajske 119 v Ljubljani ni ponižal kot šolarčka s saltami ob padcu Šarčeve vlade. Poleg Kosa pa je v tujini del ekipe še Arben Gudachi


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Spoštovani državljani, je Nataša Pirc Musar postala enostavno prevelika privatizerka na področju DPO in GDPR! Ali lahko ima eno podjetje takšno moč in ga ne zlorablja v politične namene? Pazi se Obale, Nataša! 

Ali bo Nataša Pirc Musar spet zanikala, da ni nobena "privatizerka" na področju DPO in GDPR v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države? Vsa razkritja v članku temeljijo na javnih dostopnih podatkih. Enako lahko sklepamo, da je imela zaradi svojega dolgoletne vpetosti na področju DPO in GDPR v tujini in doma prednost, saj je poznala zakonodajo. Sama je zelo dobro vedela, kaj bo EU zahtevala od Slovenije na področju DPO in GDPR.

Vse kaže, da je prišel čas za plačilo. Zakaj so te volitve za predsednika države tudi zelo pomembne? V novem mandatu predsednika države bo bodoči predsednik/predsednica države imenovala šest sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Že večkrat smo v naših člankih zapisali, da obalni kadri obvladujejo ključne pozicije v slovenski policiji, sodstvu, "neodvisnih državnih institucijah" in (para) državnih družbah.

Nič, Obala po zasedbi Vrhovnega sodišča, o čemer bomo v kratkem pisali v našem mediju želi zasesti še Ustavno sodišče Republike Slovenije. Potem pa bodo res imeli vse v svojih rokah. To jim bo v funkciji predsednice države Nataše Pirc Musar morala tudi izpolniti. 

Aja, spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, ste že ugotovili avtorja analize in institucijo, ki že vrsto let zbira podatke o poslovni hobotnici vaše moža? Mogoče pa je čas, da si še enkrat preberete članek Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!

V mediju Prava smo večkrat napisali stavek, da je obalno omrežje trideset let ugrabljajo državo, dvajset let uničevalo, poslednjih deset let pa tečejo pred implozijo. Parkirišča v tujini in doma v lasti tujcev niso žal zastonj. Razlika v obrestih in pogodbenih kaznih je konkretna.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

To smo že videli na Obali. Obala te je ustvarila Nataša. Del Obale z močnimi lovkami dnevnih obalnih migrantov v smeri Ljubljana pa te sedaj skuša onemogočiti!

Ostali dokumenti, ki pritrjujejo našim navedbam:


				Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona EraR			Foto: Posnetek zaslona EraR 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša). 
				Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo)			Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo) 
				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

0 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

61 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

789 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

1053 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1495 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

3007 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš
Teme
Privatizerka za varstvo osebnih podatkov nataša pirc musar Info hiša 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja borut jamnik Robert Golob rtv slovenija Vrhovno sodišče Republike Slovenije Sberbank

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!