Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!
Nataša Pirc Musar je dobesedno privatizirala področje dostopa in varovanja osebnih podatkov s podjetjem Infohiša. Med referencami večinoma opazimo podjetja in institucije iz poslovnega omrežja Boruta Jamnik, rusko Sberbank, GEN-I, RTV SLO in VS RS..!
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 7. November 2022 ob 14:51

Odpri galerijo

Borut Jamnik, Nataša Pirc Musar, Robert Golob in poslovalnica ruske Sberbank v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube, N1 Slovenija)

V našem mediju zelo kritično pišemo o t.i. obalni struji z osrednjim operativcem predsednikom Modre zavarovalnice Borutom Jamnikom. Zakaj? Obalna struja je s pomočjo dnevnih obalnih migrantskih operativcev in koordinatorjev v Ljubljano prevzela ključne pozicije v policiji, sodstvu, (para) državnih družbah in "državnih neodvisnih institucij". Nataša Pirc Musar je dejansko prosto po Milanu Brglezu kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt obalnih struktur. To vse dokazuje podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Nataša Pirc Musar je polovična lastnica podjetja. Med referencami podjetja je navedeno malo morje slovenskih in tujih podjetij, ki spadajo v poslovni krog Boruta Jamnika. Jamnikova Modra zavarolnica pa se pojavlja tudi kot ena izmed strank podjetja Info hiša. Med referencami podjetja lahko opazite tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in RTV Slovenija, kjer je bila Pirc Musar v preteklosti zaposlena. Enako med referencami podjetja lahko vidite podjetje Gen-I, kjer je od leta 2006 do novembra 2021 bil predsednik uprave sedanji slovenski premier Robert Golob. Kandidatka za predsednico države pa se je vse kaže tudi grdo zlagala, da poslovno ni nikoli sodelovala z ruskimi podjetji. Ena izmed vidnih referenc podjetja Info hiša je tudi sodelovanje z rusko banko Sberbank. Vse to le dokazuje, da je Nataša Pirc Musar postala t.i. "parkirišče za varovanje in dostopanje" osebnih podatkov obalnega omrežja modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani. V resnici pa je le izkoristila dolgoletni položaj informacijske pooblaščenke v Sloveniji. Polega tega pa se je sama pohvalila na soočenju na RTV Slovenija, da sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah, kjer se ukvarjajo z varovanjem in dostopanjem do osebnih podatkov (DPO). S tem si je s pomočjo državne funkcije zagotovila neprimerno prednost pred konkurenco v Sloveniji. Sama pa je tudi vedela, da bo zaradi evropske zakonodaje na področju DPO z njo morale sodelovati tako javne institucije in podjetja v (para)državni lasti. Poleg tega ima Infohiša še hčerinski podjetje v Skopju, kjer spet delujejo v projektih Evropske Unije na območjih držav nekdanje skupne države. Nič, Nataša Pirc Musar je enako OBALA. Še več, slovenski davkoplačevalci so podjetju Infohiša namenili že več kot 700 tisoč evrov od leta 2017. Seznam plačnikov je impresiven. Ob tem se lahko vprašamo, ali lahko ima eno podjetje tolikšno moč nad dostopom in varovanjem osebnih in ga dobesedno "privatizira". Gre za Big Brotherja DPO v Sloveniji!

Še dobrih nekaj dni in volilni upravičenci bodo odločili, ali bosta novi predsednik države sedanji poslanec SDS in neodvisni kandidat Anže Logar ali nekdanja informacijska pooblaščenka, vplivna odvetnica in neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar. Po zadnjih merjenjih javnega mnenja agencij Ninamedia in Valicon se zmaga nasmiha Nataši Pirc Musar. A razlika je po zadnji raziskavi Valicona med opredeljenimi volilci le šest odstotkov.

Nataša Pirc Musar je bila informacijska pooblaščenka od leta 2004 do julija 2014. V tem času si je najverjetneje  vzpostavila odlično mrežo poslovnih priložnosti za posle z urejanjem dostopa in upravljanja z osebnimi podatki. Poleg tega se je sama pohvalila na zadnjem soočenju RTV Slovenije, da sama sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah na področju varovanja in dostopanja osebnih podatkov (DPO). To si lahko preberete tudi v njenem življenjepisju na njeni spletni strani Predsednica.bo.


				Na levi strani Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Že od prvega dneva predsedniške kampanje sedanje kandidatke za predsednico države Nataše Pirc Musar mi ni dalu miru podjetje Infohiša. V njem ima odvetnica Nataša Pirc Musar polovični lastniški delež. Ostali delež ima njena partnerica iz Odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle Rosana Lemut Strle, njena nekdanja namestnica na mestu informacijske pooblaščenke. Obe kot fizični osebi.

V kronologiji ustanavljanja podjetja Infohiša in njenih poglavitnih referenc lahko le zapišemo, da je Nataša Pirc Musar postala dobesedno privatizerka DPO v Sloveniji. Moramo vedeti, da je Pirc Musar že od leta 2004 aktivno vpletena v DPO. Prvo je bila od julija 2004 do šetnajstega julija 2014 zasedala mesto informacijske pooblaščenke. Najverjetneje si je v tem obdobju zgradila pomembno mednarodno mrežo na tem področju, kar je sama tudi priznava s svojimi mednarodnimi funkcijami.

Leta 2013 je skupaj z Rosana Lemut Strle še kot informacijska pooblaščenka ustanovila Inštitut za dostopanje in varovanje osebnih podatkov Info hiša. Leta 2017 pa je inštitut postal delni lastnik podjetja Infohiša skupaj z večinskim lastniškim deležem odvetniške pisarne Pirc Musar-Lemut Strle. Kasneje sta še v lastniško strukturo vstopila Klemen in Tina Kraigher Mišič, a sta hitro tudi izstopila. 

Povej mi tvoje reference in ti povem kdo si? Info hiša med svojimi referancami navaja rusko banko Sberbank, nekdanji Golobov Gen-i in vključno večino podjetij iz poslovne obalne hobotnice Boruta Jamnika! Slovenski državljani od leta 2017 namenili več kot 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za posle Info hiše!

Eno izmed najbolj pomembnih segmentov vsakega podjetja so njegove reference. "Pokaži svoje reference in ti povem kdo si?!" je eno od zlatih pravil v poslu. Ozadje ključnih referenc jasno izkazuje, da je Nataša Pirc Musar kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt Obale. 

    
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. Med njimi je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Na spletni strani podjetja Infohiše lahko vidimo malo morje referenc podjetij in državnih "neodvisnih institucij", ki so povezani z osrednjim operativcem obalnega poslovnega omrežja predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika ( Hoteli Bernandin, Sava zavarovalnica, Uradni list Republike Slovenije, SavaRE, Sava Hotels & Resorts, Triglav, Telekom, Uradni list Republike Slovenije itd...).

Tudi samo podjetje Info hiša je opravilo storitve za Jamnikovo Modro zavarovalnico. To dokazuje Erar, kjer je Modra zavarovalnica za storitve Info hiši do sedaj plačala 5.490,00 EUR.  Zanimivo, njene usluge je v preteklosti potreboval tudi predsednik vlade Robert Golob.

Ena izmed referenc, s katerim se hvalijo v InfoHiši je tudi Golobov Gen-I. Še več, Nataša Pirc Musar je po spominu avtorja javno zanikala, da nikoli sodelovala kot lastnica poslovno z ruskimi podjetji. Spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, iz katere države izvira banka Sberbank? Boste to pojasnili slovenski javnosti?

Pirc Musar pa je izkoristila svoje odlične veze kot nekdanja zaposlena na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Enako lahko zatrdimo za RTV Slovenija, kjer je bila zaposlena kot voditeljica Dnevnika. Kasneje pa je kandidirala še neuspešno kot kandidatka za generalno direktorico RTV Slovenija, ko so ji to preprečeli sile stranke Socialnih demokratov. Vsaj tako je sama javno povedala. Tudi s tema referencama se vidno hvalijo na spletni strani Info hiše.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Zgoraj smo omenili le nekaj najbolj zanimivih in izstopajočih referenc. Poleg teh se podjetje Infohiša ponosno ponaša še z NLB Leasing, Merkator, Atlantik Grupa, Bisnode, Cores informacijski sistemi, Inioglasi, Geodetska uprava Republike Slovenije, Generali in Generali Investments, Goodlife, JGL, Lifeclas Hotels &Spa, MPG Inspired Movements, Mahle, Merkur zavarovalnica, Mestna občina Ljubljana (župan Zoran Janković), Nakvis- nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Petrol (Dari Južna, omrežje Smelt, Dragan Isajlović..), Sava zavarovalnica, Sensilab, Spar, Sparkasse, Sportina Group, Studio Moderna (član stranke SD in eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko), Summit leasing Slovenija, Trgovinska zbornica Slovenije, Tehnološki park Ljubljana, Telekom Slovenije, Thomy F.E., Ajpes, AMZS, DHL, Helios, Iconomi, Ljubljanske mlekarne, SavaRe (Jamnikov mladostniški prijatelj Matjaž Jazbec), Sava Hotels & Resorts (Matej Narat, Dejan Rajbar) Slovenia Control, Univerza v Ljubljani, Triglav, Viberate in E 3- Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o (v 100-odstotni lasti družbe Petrol). 

Kaj vse te reference v resnici razkrivajo? Nič drugega kot le to, da je Nataša Pirc Musar v imenu varovanja in dostopanja do osebnih podatkov postala le še eno izmed parkirišč vzporednega mehanizma obalnih struj s prvim operativcem Borutom Jamnikom in koroških struj starih obveščevalnih struj (Petrol, E 3-Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o.).

Ja, vse kaže, da je prišel čas za plačilo Nataši Pirc Musarjevi poslovnemu omrežju, ki jo je ves čas zalagal s kopici evrov v preteklosti. Enako kot njenega moža Aleša Musarja in obema varoval hrbet pred morebitnimi policijskimi-davčnimi preiskavami in sodnimi postopki.


				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).

Moramo pa tudi verjeti kandidatki za predsednico države, da oba delata zakonito in plačujeta vse davke v Sloveniji. Res ne bi bilo lepo, če bi morebitna bodoča predsednica države Nataša Pirc Musar se zlagala pred domačo javnostjo.  

Še več, podjetje Info hiša je od svoje ustanovitve v letu 2017 do sedaj prejelo že 706.590,93 EUR davkoplačevalskega denarja. Največ so ji namenili Uradni list Republike Slovenije (169.173,77 EUR), Agencija republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (82.709,06 EUR), E 3 -Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. (57.826,10 EUR), Splošna bolnišnica Murska Sobota (37.122,82 EUR) in Univerza v Ljubljani (29.946,12 EUR). Vse ostale si lahko ogledate ob koncu članka v priloženih grafih z aplikacije Erar. 


				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar  Foto: Posnetek zaslona Erar

Nikoli si ne bi mislili, da bo predvsem obalno omrežje modrega dečka z Dunajske 119 "ugrabilo" s pomočjo Nataše Pirc Musar področje varovanja in dostopanja osebnih podatkov ter vzpostavil nadzor. Pirc Musar je le druga stran  vplivnega lobista dečka Marka Pogorevca, ki je skrbel za "varnost" na Telekomu.


				Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Kronologija rojstva podjetja Info hiša

Podjetna Nataša Pirc Musar je malce pred iztekom svojega drugega mandata v letu 2013 ustanovila Inštitut za zasebnost in dostop do informacij oz. INFO HIŠA. Lastnici inštituta sta bili Nataša Pirc Musar in njena poslovna partnerica Rosana Lemut Strle, tudi njena sopartnerica v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle.

Direktorice društva so bile po podatkih na spletni strani E-bonitete Rosana Lemut Strle (20.8.2013-31.12.2014), nekdanja Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebaške Travnik ( 1.1.2015-31.12.2018) in Tina Kraigher Mišič (1.4.2018-30.8.2019). Od tega dneva naprej je bil inštitut v fazi likvidacije. Likvidacija upraviteljica inštituta je postala nihče drug kot dolgoletna prijateljica Pirc-Musar in še eno izmed pomembnih imen v poslovni hobotnici zakoncev Musar Victoria Krivolutskaya. 

Inštitut se je izbrisal iz vseh evidenc 8.4.2020. Naslov inštituta je bil na Likozarjevi ulici 14 ( isti naslov kot sedež odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle). Omenjeni inšitut pa je  prejel tudi 10.568,32 evrov javnih sredstev izkazuje aplikacija Erar. 

V tedniku Reporter so v času volilne kampanje pred prvim krogom predsedniških volitev razkrili, da je avgusta 2015 Pirc Musar neposredno po tem, ko je postala predsednica Rdečega križa Slovenije je njen zasebni zavod Info Hiša Rdečemu križu izdal fiktivni račun za pravno svetovanje v višini 778 evrov. 

V nadaljevaju novinar Reporterja Nenad Glücks razkriva, da omenjeni honorar ni sporen, a da je šlo v tem primeru za izdajo fiktivnega računa, saj ti ni izkazoval resnične vsebine. Na ta način se je tudi izognila Pirc Musar plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS je razkril novinar Reporterja. Kljub temu, da je Pirc Musar piarovsko spretno vse spretno zanikala spornosti honorarja, se je zadeva znašla v predkazenskem postopku je Reporterju sporočilo ljubljansko tožilstvo.


				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Zgodba pa postane zanimiva, ko je Nataša Pirc Musar "zavohala", kako bi lahko z istoimenskim podjetjem na preprost način prišla do javnih in evropskih sredstev predvsem zaradi zakonodaje EU. Kako so to izvedli? Popolnoma enostavno.

S sredstvi svojega inštituta in svoje odvetniške pisarne je bilo ustanovljeno podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Tako je postal inštitut 10-odstotni lastnik, odvetniška pisarna pa 90-odstotni lastnik. Podjetje je bilo ustanovljeno 17. februarja 2017.  

Dne šestega oktobra 2018 je iz podjetje izstopila odvetniška pisarna Murc-Pisar & Lemut Strle. Tega dne sta osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle postali polovični lastnici podjetja. Istega dne je iz lastništva izstopil predhodnik podjetja Infohiše Inštitut za zasebnost in dostop do informacij. 

Nove akrobacije z vstopom v lastništvo in izstopom lastništva sta uprizorila Tina in Klemen Kraigher Mišič. Oba sta postala manjša lastnika vsak s pet odstotnim lastniškim deležem 29. maja 2019.  Z lastništva podjetja sta oba tudi hitro izstopila. Klemen Kraigher Mišič je izstopil dne 18. oktobra 2020, Tina Kraigher Mišič pa 11. novembra 2020. Edini lastnici vsaka s polovičnim lastniškim deležem sta fizični osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle. 

Kdo so bili do sedaj direktorji omenje družbe? Prva direktorica podjetja Info hiša je postala Tina Kraigher Mišič. Svojo funkcijo je opravljala od 25.1.2017 do 1.4.2019. Nasledil jo je Klemen Kraigher Mišič. Funkcijo direktorja je opravljal od 1.4.2019 do 13.10.2020. Za njim je direktorsko mesto podjetja prevzel mož predsedniške kandidatke Aleš Musar. Na tej funkciji je bil od 12.10.2020 do 15.1.2021.


				Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Kdo so ožja ekipa Infohiše?  Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje za projekte EU v državah nekdanje Jugoslavije!

Na spletni strani podjetja Infohiša piše, da je Info hiša  specializirana za področje varstva osebnih podatkov. V njihovi ekipi so pravnice in IT strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo pri reševanju zapletov na področju zavarovanja (data security) in varstva osebnih podatkov (data protection). Njihovo znanje se razteza tudi na odlično poznavanje nove evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je zapisano na spletni strani podjetja.

Direktorsko funkcijo za Alešem Musarjem je prevzela Bojana Pleterski. Sedanja direktorica Infohiše je razvijala 10 let kot vodja sistema zvestobe kartico Mercator Pika in bila tri leta v funkciji pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v sistemu Mercator. V ožji ekipi Infohiše najdemo še tehničnega direktorja Primoža Govekarja in vodjo DPO kluba Tino Novak. 

Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje. Na Facebook profilu so zapisali, da imajo odlične pravne strokovnjake za varstvo osebnih podatkov.

Kljub temu, da Makedonija še nekaj časa ne bo članica EU morejo makedonska podjetja s članicami EU biti GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) skladna! Direktor hčerinske družbe je Milivoj Kos. Je vodja projektov, ki jih financira EU!!! v Črni gori, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini na področjih reforme javne uprave, upravnega sodstva, uskladitev pravnih predpisov s pravnim redom EU in varstvo osebnih dogodkov. Kos je v preteklosti deloval v preteklosti na področju državne uprave in pravosodja v Sloveniji.

V zasebnem sektorju pa je deloval v Petanovem DZS d.d., Soline d.o.o. in v Mobitelu pod vodstvom Antona Majzlja. V Petanovem imperiju in tudi v Mobitelu je imel eno izmed glavnih besed v preteklosti vplivni kadrovnik nekdanje LDS  Gregor Golobič. Dokler ga modri deček z Dunajske 119 v Ljubljani ni ponižal kot šolarčka s saltami ob padcu Šarčeve vlade. Poleg Kosa pa je v tujini del ekipe še Arben Gudachi


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Spoštovani državljani, je Nataša Pirc Musar postala enostavno prevelika privatizerka na področju DPO in GDPR! Ali lahko ima eno podjetje takšno moč in ga ne zlorablja v politične namene? Pazi se Obale, Nataša! 

Ali bo Nataša Pirc Musar spet zanikala, da ni nobena "privatizerka" na področju DPO in GDPR v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države? Vsa razkritja v članku temeljijo na javnih dostopnih podatkih. Enako lahko sklepamo, da je imela zaradi svojega dolgoletne vpetosti na področju DPO in GDPR v tujini in doma prednost, saj je poznala zakonodajo. Sama je zelo dobro vedela, kaj bo EU zahtevala od Slovenije na področju DPO in GDPR.

Vse kaže, da je prišel čas za plačilo. Zakaj so te volitve za predsednika države tudi zelo pomembne? V novem mandatu predsednika države bo bodoči predsednik/predsednica države imenovala šest sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Že večkrat smo v naših člankih zapisali, da obalni kadri obvladujejo ključne pozicije v slovenski policiji, sodstvu, "neodvisnih državnih institucijah" in (para) državnih družbah.

Nič, Obala po zasedbi Vrhovnega sodišča, o čemer bomo v kratkem pisali v našem mediju želi zasesti še Ustavno sodišče Republike Slovenije. Potem pa bodo res imeli vse v svojih rokah. To jim bo v funkciji predsednice države Nataše Pirc Musar morala tudi izpolniti. 

Aja, spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, ste že ugotovili avtorja analize in institucijo, ki že vrsto let zbira podatke o poslovni hobotnici vaše moža? Mogoče pa je čas, da si še enkrat preberete članek Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!

V mediju Prava smo večkrat napisali stavek, da je obalno omrežje trideset let ugrabljajo državo, dvajset let uničevalo, poslednjih deset let pa tečejo pred implozijo. Parkirišča v tujini in doma v lasti tujcev niso žal zastonj. Razlika v obrestih in pogodbenih kaznih je konkretna.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

To smo že videli na Obali. Obala te je ustvarila Nataša. Del Obale z močnimi lovkami dnevnih obalnih migrantov v smeri Ljubljana pa te sedaj skuša onemogočiti!

Ostali dokumenti, ki pritrjujejo našim navedbam:


				Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona EraR			Foto: Posnetek zaslona EraR 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša). 
				Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo)			Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo) 
				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

2623 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)Znotraj podjetja Datastat deluje tudi Iztok Kilibarda, vodja testiranja programske opreme, ki hkrati opravlja funkcijo trenerja v JK Bežigrad. Kilibarda je februarja 2024 ustanovil Judo klub Tržič, tik pred volitvami v JZS.Iztok Kilibarda, zaposlen v Šindičevem podjetju Datastat. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

911 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

943 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš

Wed, 2. Jul 2025 at 21:36

1435 ogledov

Bo Nataša Pirc Musar res pokleknila pred nepomembnim malim državnim uradnikom v bitki za funkcijo guvernerja Banka Slovenije?
Leto 2022 ni bilo zgolj politično prelomno. Bilo je leto, ko se je pokazalo, kdo v tej državi res vleče niti. Poleg parlamentarnih in lokalnih volitev smo dobili tudi novo predsednico države, dr. Natašo Pirc Musar. A že takrat smo tisti, ki gledamo dlje od uradnih naslovnic, vedeli — zadaj so omrežja, ki so si Slovenijo že zdavnaj razdelila.V našem mediju smo že takrat razkrili, kaj se skriva za nasmehom nove predsednice in imenom Pirc Musar. Spomnimo samo nekaj naslovov, ki so odmevali:Sodbi Vrhovnega sodišča ob rob! Kdo je Nataša Pirc Musar in kakšen tranzicijski tandem tvorita s soprogom Alešem Musarjem.[DOKUMENTI 15 SPORNIH SODB!!!] Ali je Nataša Pirc Musar oškodovala državo za 800 tisoč evrov in vedela za ponarejanje SODB?!ŠKANDAL! Nataša Pirc Musar ZAVESTNO KRŠILA odvetniški kodeks! Zaščitena, ker jo varuje ODVETNIŠKA AURA POMORSKEGA GROBARJA!!!Razkrivamo primera, zakaj sta zakonca Musar varna pred roko pravice! Nataša, ne pozabi, kdo te je iz OBALE LANSIRAL na RTV SLO!Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!O drami glede tega, kdo bo novi guverner ali guvernerka Banke Slovenije, smo v našem mediju pisali že oktobra 2024 v članku z naslovom Ali se Tone Rop zaveda, da je le kmet na šahovnici na smrt skreganih dveh obalnih klanov v bitki za prevlado Slovenije?. V tem članku smo med drugim zapisali sledeče:»Komandosi pa tudi niso pozabili, kam na Obalo sta hodila Pirc Musar in Tone Rop. … Zdaj sta umrla tako nekdanji dolgoletni direktor Splošne plovbe Portorož Aldo Krejačič kot nekdanji dolgoletni predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič. Že večkrat je bilo v medijih razkrita povezanost med dolgoletnim državnim uradnikom Borutom Jamnikom in Koreličem. V Slovenskih novicah in tudi v srbskih medijih so Jamnikovo omrežje označili za grobarje slovenskega gospodarstva. Verjetno je večina že pozabila, da je bil Rop odgovoren za koordinacijo v osrednji Sloveniji v omrežju akterjev okrog Petra Rigla. Le-ta je pred mnogimi leti umrl nenadno v čudnih okoliščinah 'naravne smrti'. Rigl je bil eden redkih, ki se ni pustil in ni podlegel Obali. Po njegovi smrti pa je Obala kot maligna rakava tvorba podivjala. Na žalost se Slovenija s tem še vedno sooča.«Foto: Prava.siIn danes? Zgodba se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Ste se vprašali, zakaj že več kot pol leta ne morejo najti skupnega kandidata? Zakaj vse skupaj postaja zakulisni obračun brez primere?Ključ je preprost — neznana državna banka. In kdo jo vodi? Nepomembni dolgoletni državni uradnik. Ime, ki že desetletja obvladuje milijarde preko mesečnih vplačil javnih uslužbencev, pokojninskih skladov, turističnih projektov. In zdaj, prek državne banke, cilja še višje.Foto: Prava.siPred dnevi je Info360 nehote razkril novo poglavje poslovnega modela nepomembnega dolgoletnega malega državnega uradnika: ustanovili so dve novi hčerinski družbi in že naredili poslovni minus v preteklem letu. Ustanovljeni z enim namenom — da se po potrebi razredčijo zakonski nadzori, skrijejo sledi in še lažje dostopa do državnega in evropskega denarja preko svetovalnih in drugih pogodb, ki jih bodo imeli zmagovalci razpisov, podpisanih z banko.Po nekaterih informacijah prek teh družb čakajo na upravljanje več kot milijarda evrov. Denar, ki naj bi bil namenjen »razvoju«. Razvoju česa? Parkirišč za denar, ki bo izginil v svetovanjih, izobraževanjih in projektih, kjer nikoli ne bomo izvedeli, kdo je res imel korist.Foto: Prava.siProblem? Banka Slovenije teh dovoljenj ne izda. Zato panika. Zato pritisk. Zato kadrovski spopad. Prava Slovenija to vidi. Prava Slovenija ne bo tiho.Kdo se skriva v tej igri? Nepomembni mali dolgoletni državni uradnik, ki si že leta iz ozadja gradi svoj vpliv in ob tem, kot pravi analitik Miran Videtič, obvladuje klan bankirjev. Foto: Prava.siNjegov načrt je preprost — prek svoje kandidatke zasedejo še mesto guvernerja Banke Slovenije. Prvič bi to bila ženska? Lepo. Politično korektno. A zadaj? Stara obalna omrežja, ki so ugrabili koroški kapital vzporednega mehanizma.Zakaj predsednica države tega (zaenkrat) ne podpira? Ker pozna to igro. Ker jo vlečejo na isti Obali, kjer je nekoč prisegla zvestobo. Ker ve, kaj se zgodi, ko Obala pod nadzorom hirajočega omrežja Komandos, Kučanovi kadri in pidovski kapital začnejo diktirati tempo.Saga o guvernerju traja, ker se bije resen spopad za nadzor nad milijardami. Na eni strani predsednica, ki še išče kandidate. Na drugi strani omrežje nepomembnega državnega uradnika, ki brez dovoljenj Banke Slovenije ne more realizirati svojih načrtov znotraj državne banke. Brez dovoljenj ni parkirišč za denar. Brez parkirišč ni projektov. Brez projektov? Ni provizij. Ni vpliva.Vprašanje, ki ostaja, je enako kot ob volitvah 2022: ali bo predsednica države pokleknila pred starimi omrežji? Ali bo, kot vedno, odločil denar? Ali bo na koncu guverner postal prav tisti, ki jo je javno rušil in ji že takrat jasno povedal prek svojih zvestih medijev: »Bolje bi bilo, da ne postane predsednica države.«?Kako bo reagirala predsednica države, če se res zgodi, da bo nepomembni dolgoletni mali državni uradnik v njeni predsedniški palači se predstavljal kot kandidat? Ali pa si bo po pilatovsko umila roke in povedala, da tako o kandidatu odločajo predstavniki ljudstva.Luka Perš

Tue, 1. Jul 2025 at 18:32

872 ogledov

Dragan Šolak trdi, da ga je britanski sklad BC PARTNERS IZRINIL zaradi 200- MILIJONSKE TOŽBE IN MILIJARDE EVROV V GOTOVINI!
BC Partners čez noč odstavil ustanovitelja United Group. Sodna preiskava, tožbe v dveh državah, blokirane dividende in vprašanje: kdo danes v resnici nadzoruje občutljive podatke milijonov uporabnikov v EU?Amsterdam / London, 25. junij 2025 – Kar se je začelo kot korporativni konflikt, zdaj dobiva vse značilnosti visokoprofiliranega notranjega obračuna, ki se bo razreševal v sodnih dvoranah Londona in Amsterdama. Dragan Šolak, ustanovitelj in dolgoletni obraz skupine United Group, trdi, da je bil iz podjetja izrinjen brez opozorila, ker si je upal – tožiti.Po njegovih besedah ne gre le za razrešitev, temveč za maščevalni manever večinskega lastnika, britanskega sklada BC Partners, ki mu očita, da želi "pospraviti" tiste, ki jih ne more več nadzirati.Odstavitev brez razlage – sodna vojna v Amsterdamu in Londonu16. junija letos sta bila Šolak in izvršna direktorica Victoriya Boklag razrešena z vseh funkcij v United Group – brez obvestila, brez sklepa skupščine, brez pojasnila. Nekaj dni kasneje je Šolak vložil zahtevo za sodno preiskavo na Gospodarsko zbornico pritožbenega sodišča v Amsterdamu, sklicujoč se na člen 2:345 nizozemskega civilnega zakonika. Sočasno zahteva tudi začasno zamrznitev vodstvenih sprememb, dokler se ne razčistijo okoliščine razrešitve. Njegova obtožba: BC Partners je posegel v vodstvo brez soglasja ključnega manjšinskega delničarja – in to takoj po tem, ko je Šolak proti njim sprožil 200-milijonsko tožbo v Londonu.Foto: Posnetek zaslona- Vreme.comV ozadju: 200 milijonov evrov, tožba in izginula dividendaŠolak je aprila letos v Londonu vložil tožbo, v kateri trdi, da mu BC Partners dolguje več kot 200 milijonov evrov pogodbenih bonusov, vezanih na spektakularno prodajo srbskih telekom podružnic za 1,5 milijarde evrov.Od takrat je – po njegovih besedah – vse zamrznjeno: 1,1 milijarde evrov gotovine, pridobljene iz prodaje, še vedno leži na računih podjetja. Dogovorjena dividenda? Izginila. Vodenje podjetja? Prevzeto.To so vodilni ljudje v britanskem skladu BC Partners. (Foto: Posnetek zaslona- BC Partners)BC Partners: to ni maščevanje – to je strategijaNa drugi strani britanski sklad BC Partners, ki ima v lasti 55 % družbe, odgovarja, da gre za strateško reorganizacijo. Menijo, da je bila menjava vodstva nujna, saj naj bi United Group potreboval bolj "evropsko strukturirano vodstvo", da bi postal privlačnejši za nove vlagatelje.V grških in bolgarskih medijih se že govori o "de-balkanizaciji" podjetja – torej odstranitvi kadrov, ki so povezani z "regionalno identiteto", in njihovi zamenjavi z vodstvom iz držav "jedrne EU".To bi naj bil sedež sklada BC Partners v tujini. (Foto: Posnetek zaslona- Loopnet.net)Zakaj to skrbi tudi Slovenijo?United Group prek Telemacha nadzira ključni del slovenske telekomunikacijske in podatkovne infrastrukture. To vključuje mobilna omrežja, širokopasovne povezave, TV-vsebine in platformo EON. Kdo odloča o vsem tem? Kdo upravlja podatke? In kaj pomeni, če se vodstvo menja čez noč – brez vednosti manjšinskih lastnikov ali lokalnih regulatorjev?To so vprašanja, ki zdaj zadevajo tudi slovensko javnost – in regulatorje.Šolak: »Borimo se proti tihemu prevzemu«V izjavi za javnost je Dragan Šolak dejal:»Ne gre za spore o egih. Gre za to, da je nekdo, ki je podjetje zgradil, iz njega odstranjen brez razlage – potem ko je zahteval spoštovanje pogodbe. Če to dopuščamo danes, bomo to jutri dopuščali vsem – tudi v drugih strateških sektorjih.«Kdo bo vodil United Group – in s kakšnim namenom?Medtem ko sodišča tehtajo pravno podlago razrešitev, trgi in analitiki spremljajo, ali bo spor razkril globlje težave v razmerju med ustanovitelji in velikimi skladi, ki so v zadnjem desetletju prevzeli številna evropska podjetja.Kaj bo ostalo, če bo v tej bitki prevladal kapital brez zavor? In kaj bo, če bo manjšinski solastnik vendarle dokazal, da ga ni mogoče kar črtati iz lastne zgodbe?Spletni raziskovalni portal Prava.si bo razvoj dogodkov spremljal še naprej – ker gre za primer, ki lahko določi, kdo ima v resnici zadnjo besedo v podjetjih, ki upravljajo s ključno evropsko infrastrukturo.Luka Perš

Mon, 30. Jun 2025 at 23:21

2413 ogledov

Mafijsko podzemlje, politični vplivi in tuji interesi: Ljubljana pod pritiskom balkanskega kriminala in poslovnih mrež!???
V središču Evrope, v Sloveniji, državi članici Evropske unije, kjer bi pričakovali transparentno upravljanje in spoštovanje pravne države, se odvijajo zaskrbljujoče zgodbe, ki mešajo meje med politiko, gospodarstvom in organiziranim kriminalom. Ljubljana, prestolnica, ki bi morala biti simbol urejenosti in varnosti, se vse bolj izpostavlja kot stičišče balkanskih mafijskih skupin, vplivnih političnih elit in tujih, predvsem srbskih, interesov. Ta kompleksni preplet ustvarja resne izzive za slovensko družbo, pravno državo in evropske vrednote.Foto: Posnetek zaslona- Portalplus1. Janković: Politični magnet in ključni igralec balkanskega vplivaZoran Janković, župan Ljubljane, že dolgo ni več zgolj lokalni politik. Postal je pomemben gospodarski igralec, ki preko svojih številnih poslovnih in političnih povezav deluje kot most med slovensko prestolnico in vplivnimi balkanskimi krogi. Njegov vpliv sega daleč onkraj Ljubljane, z močnimi povezavami do Srbije in Republike Srbske.Po poročanju novinarja Bojana Požarja, ki že leta spremlja Jankovićeve povezave, naj bi župan že načrtoval prestop v Beograd, kjer naj bi prevzel ključno vlogo pri Expo 2027, kar bi mu dalo upravljanje s približno 12 milijardami evrov srbskih državnih sredstev. To bi pomenilo, da se njegov vpliv ne bo omejil le na Ljubljano, ampak bo segal čez meje Slovenije. Zdaj pa mu je dovoljenje za delo svetovalca dovolila pod »posebnimi pogoji« še KPK.Tako imenovani kum Aleksandra Vučiča in novi poslovni igralec v Ljubljani, srbski poslovnež z dvomljivo poslovno prakso NIkola Pertrovič. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Janković velja za enega izmed tistih političnih akterjev, ki lahko neposredno vplivajo na slovensko državno politiko, o čemer pričajo tudi njegove izjave in omembe, kot je tista Požarja: "Janković bo tudi tisti, ki bo Golobu nekoč rekel, Robi, zdaj pa res moraš oditi." Ta stavek ni zgolj retoričen – kaže na neformalno, a močno mrežo vpliva, ki jo gradi že desetletja. A vse kaže, da tega stavka sedanji predsednik vlade Robert Golob z ust Jankovića ne bo slišal. Pa tudi sam dolgoletni ljubljanski župan je z izbiro Goloba več kot zadovoljen, saj sedanja vlada lepo skrbi za posle prosto po Miranu Videtiču »profit-partizane«. Lastnik KPL in Stožic, eden najbogatejših tajkunov iz Republike Srbske Mladen Milanović Kaja. (Foto: Posnetek zaslona- Sloboda Vaskovič Sa druge strane)2. Republika Srbska in strateški kapital v LjubljaniInvesticije, ki prihajajo iz Republike Srbske, niso naključje. Milorad Dodik, kontroverzni predsednik Republike Srbske, znan po svojih političnih in gospodarskih ambicijah zunaj meja BiH, intenzivno širi vpliv preko svojih ljudi in povezav. V Sloveniji so po informacijah iz različnih virov najpomembnejši poslovni projekti, kot so Stožice, povezani z njegovimi zavezniki.Podjetje KPL, ki je lastnik Stožic, je pod vplivom Mladena Milanovića Kaje, enega najbogatejših tajkunov Republike Srbske. Njegov vpliv skupaj z Jankovićevimi povezavami ustvarja močno balkansko gospodarsko-politično mrežo, ki ni omejena zgolj na posle, temveč sega tudi v politično sfero.Energijski sektor je še ena izmed strateških panog, kjer Dodikovi ljudje in njihovi slovenski partnerji krepijo svoj vpliv. Gre za občutljivo področje, kjer tuji vplivi lahko ogrozijo nacionalno varnost in energetsko neodvisnost Slovenije.Filip Korač, še eden izmed zloglasnih balkanskih kriminalcev. (Foto: Posnetek zaslona- Blic)3. Ljubljansko mafijsko podzemlje: Balkan v srcu SlovenijeLjubljana ni zgolj mesto s političnimi igrami, ampak tudi prostor, kjer delujejo balkanske mafijske skupine, ki so trdno zasidrane v vsakdanjem življenju mesta. Novinarka Katarina Keček je z raziskavami že pred leti za revijo Reporter razkrila, da je trgovina z mamili v središču Ljubljane razdeljena med albanske, srbske in črnogorske kriminalne skupine, ki so si območja razdelile do hišne številke natančno.Naslovnica revije Reporter, kjer je novinarka Katarina Keček razkrivala mafijsko podzemlje v Ljubljani. (Foto: Posnetek zaslona- Reporter)Nevarnost ni abstraktna – po njenih besedah se kriminalne grožnje in nasilje pojavljajo redno. Nekateri taksisti in nekateri dostavljavci hrane omogočajo preprodajo drog z dostavo na domove, kar priča o zelo sofisticiranih metodah in globoki infiltraciji kriminala v mestno tkivo.Odziv policije je pogosto pomanjkljiv, kar vzbuja dvome o povezavah med organi pregona in politično-ekonomskimi mrežami. Tišina oblasti je v tem primeru še bolj zaskrbljujoča kot sam kriminal. To kaže na širši geopolitični kontekst, kjer balkanski vplivi niso lokalna težava, ampak del širše strategije.Te razkritja opozarjajo na resne ranljivosti slovenske demokracije in pravne države. Ljubljana ni več zgolj slovenska prestolnica, ampak simbol širših izzivov, s katerimi se soočajo manjše države EU, ki so lahko tarče vplivov tujih politično-poslovnih in kriminalnih interesov.Andrej Vučić, eden ključnih "stricev iz ozadja" v Srbiji in sedaj ena najmočnejših političnih in gospodarskih oseb na področju Zahodnega Balkana. (Foto: Posnetek zaslona-Blic)Ko mafijske skupine in politični vplivi delujejo praktično brez odziva organov pregona, se rušijo temelji pravne države. Medijska svoboda, ki je ključna za demokracijo, je ogrožena zaradi strahu in groženj. Slovenija se mora temeljito soočiti s temi izzivi, saj je njen položaj v EU odvisen od močnega delovanja institucij in transparentnosti.Zgodbe o Jankoviću, vplivih Republike Srbske, balkanski mafiji in nezadostnem odzivu državnih organov niso zgolj lokalni incidenti. So simptom širših težav z vladavino prava, političnimi mrežami in kriminalnimi vplivi v Evropi. Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako ohraniti svojo suverenost, pravno državo in status zaupanja vredne članice Evropske unije. Potrebne so temeljite, neodvisne preiskave, transparentno delo institucij in močna medijska svoboda, da se zaščitijo temelji demokracije in prepreči nadaljnje prodiranje kriminalnih in političnih interesov v srce prestolnice.Luka Perš
Teme
Privatizerka za varstvo osebnih podatkov nataša pirc musar Info hiša 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja borut jamnik Robert Golob rtv slovenija Vrhovno sodišče Republike Slovenije Sberbank

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!